Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje.

Zdaj, nekaj pomembnejših pripomb bi povzela glede na to, da amandmaji še niso vloženi. Predlog zakona nadomešča mnenje ministra s soglasjem ministra kot konstitutivnim pogojem za imenovanje in razrešitev ravnateljev, kar bistveno krepi vlogo ministra in bistveno šibi vlogo svetov zavodov. Zdaj, utemeljitev za odstop od sistemske ureditve Zakona o zavodih je pomanjkljiva in upam, da se tekom razprave dopolni. Ureditev po mnenju ZPS ne izključuje možnosti političnega vpliva, predvsem ni urejen položaj oziroma pravne posledice, če soglasje ministra ni podano v roku. Menimo, da institut molk organa v tem primeru ne pride v poštev. Odpira pa tudi vprašanje odgovornosti države za zavode, katerih sama ni ustanovila. Poleg tega je sporna tudi dvojna sodna pristojnost v postopkih razrešitve ravnatelja. Torej, pristojnost delovno pravnega in upravno upravnega sodišča, ki povzroča pravno negotovost in pomanjkanje procesnih jamstev v postopku razrešitve. Predlog zakona nadomešča institut suspenza pogodbe o zaposlitvi z institutom začasne prepovedi dela. Pri tem pa predlagatelj ne pojasni, zakaj obstoječa ureditev ni več ustrezna. Ker Zakon o delovnih razmerjih Instituta začasne prepovedi dela kot samostojnega instituta ne ureja oziroma pozna ga kot neločljivo povezanega s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je ta izrek začasne prepovedi dela pa v sami določbi ni izrecno povezan s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Menimo, da posledice za delavca v tem primeru niso jasno določene, medtem ko je suspenz institut, ki je v ZDR urejen. Poleg tega je določba sporna, ker posledice za zaposlenega nastanejo že na podlagi obvestila policije oziroma pristojnega državnega tožilstva o kazenski ovadbi, na kar pa je ZPS že opozarjala v mnenjih k prejšnjim novelam ZOFVI. V zvezi z določbo, da se osebi, zoper katero je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, izredno odpove pogodba o zaposlitvi pa je treba ugotoviti, da ne vsebuje ustreznih varovalk, ki bi omogočale učinkovito zaščito domneve nedolžnosti. Razumeti seveda je, da ukrep temelji predvsem na zaščiti žrtve in drugih udeležencev vzgoje in izobraževanja. Vendar kljub temu je treba sorazmernost ukrepa v obrazložitvi izrecno utemeljiti. Glede instituta dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu je treba njegovo uvedbo v ZOFVI glede na obstoječo zakonodajo, ki vsebuje kar nekaj možnosti za izvedbo in plačilo dodatnega obsega dela, dodatno utemeljiti, četudi ga vsebuje ta Zakon o visokem šolstvu in Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Zakonodajalec namreč rešitve presoja vsakič znova in izpostaviti je treba, da je podobno določbo vsebovala nedavna novela Zakona o zdravstveni dejavnosti in tam je bila takšna določba tekom postopka črtana. Amandmaji so bili pred sejo usklajevani z ZPS, sicer smo bili malce v časovni stiski, kolikor vem, še niso vloženi. Bi pa izpostavila, da je materija, ki jo vsebuje predlog zakona pravno zahtevna, saj posega v nekatera temeljna razmerja na področju vzgoje, izobraževanja in tudi delovnega prava. Zato predlagane rešitve terjajo temeljit premislek in skrbno presojo vseh vidikov, kajti pomanjkljivo premišljeni ukrepi lahko vodijo v pravno negotovost, nejasnosti v praksi ter tudi morebitne posege v ustavno varovane pravice. Hvala.