Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci in ostali!

Državni svet je 17. oktobra 2024 pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih, Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo ter Uredbo o varovanih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom. Vlada je dne 5. marca 2025 v zvezi s podano zahtevo Državnega sveta sprejela mnenje o skladnosti veljavnih predpisov z načeli Ustave Republike Slovenije. Mnenje Vlade je, da že Ustava Republike Slovenije. Nalaga zakonodajalcu, da z zakonom uredi izvrševanje pravic ter pogoje pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva. Zakon o gozdovih določa, da se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da se zagotavljajo proizvodnje, ekološke in socialne funkcije gozdov. Funkcije se zagotavljajo z izvedbo ukrepov, ki so določeni v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.

Vlada je v svojem mnenju predstavila ustavne določbe, ki urejajo področje naravnih vrednot zemljišč in lastninsko pravico. Pojasnjeno je bilo, da Zakon o gozdovih celostno ureja gospodarsko načrtovanje, ki ga podrobneje urejata še pravilnik ter uredba. Ne glede na to pa je gospodarjenje na posameznih območjih urejeno še s posebnimi zakoni, kot na primer Triglavski narodni park. V mnenju se je Vlada opredelila tudi do očitka, da postopek sprejemanja gozdno gospodarskih načrtov ne zagotavlja zadostnega sodelovanja tudi lastnikov gozdov. Zakon o gozdovih v 14. členu celotno ureja postopek sprejemanja ter določa obvezno javno razgrnitev kot tudi javno obravnavo. Ker pa vsekakor sodelujejo. Tudi lastniki nenazadnje. Slednji sodelujejo tudi v upravnih postopkih izdaje odločb za možni poseg ali sanitarno sečnjo. V letu 2023 je bilo na primer zoper odločbe vloženih manj kot 1 promil pritožb, kar potrjuje dobro sodelovanje med Zavodom za gozdove Slovenije in lastniki gozdov.

Vlada prav tako zavrača očitek o obstoju pravne praznine. Pri gospodarjenju z gozdovi je namreč treba upoštevati celotno hierarhijo predpisov od Ustave, zakona, številnih pravilnikov na področju gozdarstva ter uredb do nacionalnega gozdnega programa, gozdno gospodarskih načrtov ter gozdno gojitvenih načrtov. Prav tako je treba upoštevati številne predpise s področja ohranjanja narave, varstva voda, predpise, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, ter okoljska poročila. Določbe zakona ali drugega pravnega akta morajo biti jasne in nedvoumne. Nenazadnje pa je pomembno tudi, da jih je mogoče izvrševati. Vlada meni, da je na področju gozdarstva odločitev stroke ključna in zadnja, ki najbolj objektivno oblikuje vsebino predpisa, kar je ustrezno izpeljano tudi v Zakonu o gozdovih in pravilnikih. Kakršnokoli spreminjanje postopkov priprave pravnih aktov bi lahko vplivalo na pravni red, ne nazadnje pa bi lahko povečalo verjetnost sporov, birokratsko zapletenost, nesorazmerno povečalo obseg predpisa in njegovo težje razumevanje ter razpršilo odgovornost za sprejemanje posameznih odločitev, kar bi lahko povzročilo težje izvrševanje ali celo onemogočilo hitrejše prilagajanje gospodarjenja z gozdovi, z vsemi podnebnimi in družbenimi spremembami. Vlada zato meni, da imajo pri gospodarjenju z gozdovi v Republiki Sloveniji ob sočasni vključenosti lastnikov gozdov ključno vlogo strokovne organizacije. Slednje razpolagajo z ustreznim znanjem, da bo gospodarjenje z gozdovi v naši državi še naprej trajnostno, sonaravno ter večnamensko in v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot. Takšno gospodarjenje je ključno za trajno in optimalno delovanje gozdov, tako kot tudi ekosistema. Hvala za pozornost.