Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci ter ostali navzoči!
Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o gozdovih ter dveh podzakonskih predpisov. V zahtevi je navedel, da so zaradi pomanjkljivo urejenega postopka priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov in uredbe zaradi nejasnosti teh aktov, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi in njihovih medsebojnih povezav, zaradi nedostopnih strokovnih meril in podlag za te akte ter zaradi odsotnosti učinkovitega pravnega sredstva pri gozdnogospodarskih načrtih v zgoraj navedenih predpisih protiustavne pravne praznine, s čimer je kršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pač, vlagatelj je ustavno sodišče pozval, da zaradi kršitve ustavnih pravic ugotovi neskladnost z Ustavo le teh aktov ter zakonodajalcu naloži odpravo ugotovljenih pravnih praznin v roku enega leta.
Kot izhaja iz drugega odstavka 70. člena Ustave in Zakona o gozdovih so gozdovi naravno bogastvo, ki ima posebej, ki ima izjemen pomen za skupnost s tem pa poudarjen javni interes, ki narekuje sprejemanje ukrepov za njegovo trajno varovanje. Zahteva Državnega sveta je neutemeljena in pavšalna, pri čemer poskuša na več mestih domnevne protiustavnosti utemeljiti z uvajanjem domnevnih pomanjkljivosti v gozdno gospodarskih načrtih ter v postopkih njihovega sprejemanja.
Po mnenju Zakonodajno-pravne službe na tak način ni mogoče izkazati pravnih praznin v Zakonu o gozdovih izpostavljenih gozdno gospodarskih načrtov pa pač vlagatelj niti ne izpodbija, zato je tovrstno navajanje brezpametno. V nasprotju s trditvami vlagatelja je v zakonu o gozdovih in pravilniku sodelovanje zainteresirane javnosti in lastnikov gozdov pri sprejemanju gozdno gospodarskih načrtov ustrezno urejeno. Ravno tako je lastnikom gozdov zagotovljen dostop do vseh upoštevanih informacij, na podlagi katerih lahko varujejo svoje interese v postopku njihovega sprejemanja. Določeno je, na podlagi katerih podatkov temeljijo gozdno gospodarski načrti in uredba. Sodno varstvo zoper njih je dopustno na enak način kot zoper druge predpise, z izjemo ene pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti gozdno gospodarskega načrta, ki je v fazi preizkusa, lastniki gozdov doslej teh aktov še niso izpodbijali. Dodati je treba, da o konkretnem poseku drevja odloča Zavod za gozdove z odločbo, na podlagi gozdno gojitvenega načrta in po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni poseg. Zoper odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.
Glede na vse navedeno, da Državni zbor predlaga, da Ustavno sodišče zahtevo za presojo ustavnosti zavrne.