Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim poslankam in poslancem in ostalim gostom!

Najprej naj povem spremembo delegacije Republike Slovenije: namesto ministrice za kulturo bo zastopal Republiko Slovenijo državni sekretar Matevž čelih Vidmar.

Zdaj pa vsebinsko, imamo tri glavne točke, to so predvsem, to so nezakonodajne dejavnosti. Prva točka je sklepi sveta podpore mladim umetnikom ter kulturnim in ustvarjalnim delavcem na začetku njihove poklicne poti. Druga točka, ki se, vključuje sklepe, so sklepi Sveta o oceni pravnega okvira za avdiovizualne medijske storitve in storitve platform za izmenjavo videov. In tretja točka, glavna, je nov pristop h kulturi v Evropski uniji, kulturni kompas in prihodnost programa Ustvarjalna Evropa, to bo politična razprava, pod točko razno bodo pa predvsem informacije posameznih delegacij.

Zdaj, če gremo na 1. točko. Vsebina sklepov gre v smeri, da se mladim umetnikom ter kulturnim ustvarjalnim delavcem na začetku njihove poklicne poti poda, omogoča čim boljše pogoje za začetek njihove poklicne poti. Izzivi, ki so, so predvsem negotova zaposlitev, nizki dohodki, omejen dostop do socialne varnosti. Sklepi države članice vabijo, naj izboljšajo socialno varnost, spodbuja umetniško izobraževanje, vključno s področji, kot so podjetništvo, avtorske pravice in digitalne veščine. ter olajša dostop do evropskih programov, kot so Ustvarjalne Evrope, Erasmus pet(?) in Obzorja Evrope. Poudarjena je potreba po večji prepoznavnosti mladih ustvarjalcev, vzpostavitvi mrež sodelovanja, mentorstvu in spodbujanju zasebnega pokroviteljstva, hkrati pa tudi po poenostavitvi postopkov za pridobivanje sredstev EU. Svet poziva tudi k razvoju raziskav, položaju mladih v kulturnem sektorju, izmenjavi med državami in vključevanju ranljivih skupin, kot so umetniki s posebnimi potrebami ali priseljenci.

Zdaj, stališče Republike Slovenije na tej točki bo, da podpiramo vsebino vseh teh sklepov, saj prepoznamo, da je za trajnostni razvoj kulturnih in kreativnih sektorjev ključnega pomena ustvarjanje ustreznega podpornega okolja za mlade ustvarjalce in kulturne delavce. Zavezanost sklepu in(?) spodbujanju ustvarjalnosti in aktivnosti s ciljno usmerjeno podporo mladim umetnikom je(?) pomemben korak k oblikovanju bolj vključujočega dinamičnega kulturnega okolja.

Republika Slovenija je v postopku usklajevanja besedila sklepa, zagovarja predvsem nujnost zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev in socialne varnosti za mlade umetnike in kulturne delavce ter razvoj učinkovitih javnih podpornih sistemov in pobud. Zavzemala se je za enake možnosti, krepitev izobraževanja in usposabljanja ter medresorskega(?) sodelovanja, opozarjajo pa tudi na nujnost spoštovanja avtorskih pravic in pravic intelektualne lastnine, razvoja mednarodnih mrež(?) sodelovanja ter izmenjave dobrih praks med državami članicami.

Mogoče tukaj še poudarim, da smo tudi v skladu s temi sklepi zavzemali se za dosledno spoštovanje avtonomije javnih zavodov in drugih organizacij, ki delujejo na področju kulture. Tako, da se ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, ne za podporo mladim umetnim ustvarjalcem, ne posegajo v njihovo avtonomijo, se pravi, javnim zavodom oziroma drugim organizacijam, pri načrtovanju programa finančnih načrtov, pač pa, da se jih vključno s finančnimi viri zagotavlja na sistemski ravni, kot na primer v Sloveniji to počnemo na podlagi ukrepov, razpisov in na podlagi akcijskega načrta za izvajanje veljavnega nacionalnega programa za kulturo Republike Slovenije.

Druga točka, se pravi drugi sklepi, se vežejo na oceno pravnega okvira za avdiovizualne medijske storitve in storitve platforme za izmenjave videov. Predlagani sklepi navajajo, da je direktiva EU, da ne bom zdaj celotne bral, od 2018/1808, glede na spreminjajoče(?) se tržne razmere, glavni pravni instrument za urejanje evropskega / nerazumljivo/ trga. Navedejo(?) tudi vse ostale pravne akte, ki so bili na ravni Evropske unije sprejeti od takrat naprej in v skladu s 23.(?) členom te direktive mora Evropska komisija predložiti(?) Evropskem parlamentu in svetu analize o učinku in dodani vrednosti v začetku omejene(?) direktive.

Zdaj, poljsko predsedstvo se v osnutku in predlogu besedila omejuje na nekatera področja direktive. čeprav priznava, da direktiva celostno ureja avdiovizualne medijske storitve. Izpostavlja predvsem področja spletnih platform in neenako obravnavo nekaterih avdiovizualnih spletnih dejavnosti in vsebin, saj so nekateri oblikovalci vsebin na spletu in vplivneži postali pomembni ponudniki avdiovizualnih vsebin. Evropski komisiji predlaga, naj preuči, ali definicije direktive zahtevajo vse obstoječe tipe storitev, ki ponujajo avdiovizualno medijsko vsebino in videote(?), ki ustvarjajo ponudniki, ter predlaga morebitne prilagoditve.

Drugo poglavje, s katerim se sklepi posebej ukvarjajo, je zaščita mladih in otrok. Se pravi, zdaj imamo pač harmonizirana in horizontalna pravila za spletne posredniške storitve. Ta pravila so splošna in / nerazumljivo/ spletnih / nerazumljivo/ ne vključujejo(?) pa specifičnih vsebinskih določb za avdiovizualno vsebino. Zato sklepi, predlaga, naj preverja obstoječa pravila, če ustrezajo spremenjenim navadam uporabnikov in dejanskemu stanju trga, državam članicam pa predlaga okrepljeno sodelovanje neodvisnih regulatorjev glede na čezmejno rabo spletnih storitev.

Kar se še posebej s sklepi ukvarjajo tudi in predvsem to poljsko predsedstvo, ki pripravlja in postavlja, da ponudnik platform za izmenjavo videov nima uredniške odgovornosti, imajo pa občuten vpliv na delovanje in urejanje vsebin. S tega vidika komisija predlaga, naj preuči, ali / nerazumljivo/ predpisi v zadostni meri ščiti javnost pred škodljivimi vsebinami, vključno, kar gre za predvajanje v živo. Sklepi se nanašajo tudi na vprašanja, ki zahtevajo dezinformacije in zagotavljanje zanesljivih virov informacij o povečani porabi družbenih omrežij in umetne inteligence. Državam članicam predlaga, naj sprejmejo ukrepe za izpostavljanje vsebin v splošnem interesu ter samoregulativne in koregulativne ukrepe za boj proti dezinformacijam in za doseganje profesionalnih novinarskih standardov. Potem se pa še nanaša na prenašanje še dostopnost pomembnejših dogodkov ter čezmejno sodelovanje. Za prenose pomembnejših dogodkov zaradi spremenjenih okoliščin na trgu niso več zagotovljeni enakovredni pogoji, s tem pa so zmanjšane možnosti, da bi splošno občinstvo lahko dostopalo do teh vsebin. To je predvsem pri športnih prenosih se to pojavlja najbolj očitno. Čezmejno sodelovanje odvisnih /nerazumljivo/ zlasti na nova pravila, ki določajo evropski akt o svobodi medijev. Vendar pa je v zvezi s strogimi pravili, ki jih direktiva določa glede morebitnega omejevanja storitev, poljsko predsedstvo vzpostavilo storitve, ki izvirajo iz tretjih držav in satelitske prenose. S tem v zvezi je oblikovalo priporočilo Evropski komisiji, naj preuči učinkovitost določb glede na dostopnost storitev, ki izhajajo iz tretjih držav.

Stališče Republike Slovenije pri teh sklepih pa je naslednje. Republika Slovenija podpira pregled zakonskih podlag za delovanje ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev in ponudnikov platform za izmenjavo videov. Pri tem pa Republika Slovenija meni, da bi moral tak pregled zaobjeti celostno, celotno sektorsko specifično področje avdiovizualnih medijskih storitev vključuje tako urejanje avdiovizualnih medijskih vsebin, kot tudi samih avdiovizualnih medijskih storitev na notranjem trgu in drugih spletnih storitev, ki ponujajo, zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih vsebin. Avdiovizualne medijske storitve in vsebine mora pregled obravnavati tudi z vidika spodbujanja in promocije kulturno raznolikega vizualnega trga, pravil, ki ločujejo urejanje vsebin od tehnološko nevtralnih platform, ter sprememb pri razvoju ponudnikov in spremenjene okoliščine oglaševanja. Pri tem pa je še zlasti pozorni treba obnavljati elemente, kot so uredniška neodvisnost, enakopravni pogoji na trgu in spremenjene navade različnih občinstev pri sprejemanju avdiovizualnih vsebin z različnih platform.

Tretja točka je politična razprava, razprava o novih pristopih h kulturi v Evropski uniji. To je tako imenovani kulturni kompas, ki ga pripravlja komisija oziroma njen komisar, pristojna za kulturo. In seveda v povezavi s tem tudi prihodnost programa Ustvarjalna Evropa. Tukaj je treba najprej poudariti, da so ministra in ministrice za kulturo 27 držav članic že januarja 2025 so podpisali pismo, naslovljeno pod predsednico komisije Henna Virkkunen ter komisarja Glenna Micallef in Piotra Serafina, katerim so poudarili pomen kulture za razvoj in raznolikost Evrope ter opozorili, da je bilo treba nadaljevati skupna prizadevanja za ohranitev programa. Ministri in ministrstva za kulturo so ugotovili, da je program Ustvarjalna Evropa edini program EU, ki je bil zasnovan posebej za podporo sodelovanju med kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami, umetniki in kulturnimi delavci. Ta program je predvsem pomemben s tega vidika, ker omogoča dejansko sodelovanje med organizacijami različnih držav Evropske unije in dejansko krepi tudi zavedanje o pomenu Evropske unije naše skupne naddržavne organizacije. Pred to sejo pa je prejšnji mesec tudi bil neformalno ministrsko srečanje 8. aprila v Varšavi na pobudo Poljske, kjer so že obravnavali temeljna vodilna načela za oblikovanje politik EU na področju kulture in na je bila vključena v prihodnji kulturni kompas in potrdila ključne usmeritve. Države članice so opozorile na nedvomno vrednost kulture ter potrebe po zagotavljanju umetniške svobode, varovanju kulturne raznolikosti, kulturne dediščine in krepitvi odpornosti sektorja. Pri čemer digitalna tehnologija prispeva k pripravljenosti in dostopnosti kulture. Zdaj, stališča v tej razpravi Republike Slovenije, seveda, ker smo bili udeleženi tudi na sestanku v Varšavi, soglašamo s temi usmeritvami. Predvsem bi radi, da se mehanizmi, kot je ustvarjalna Evropa, ohranja oziroma krepi, kolikor je možno. Poleg tega je potrebno prepoznati tudi okrepiti prepoznavnost kulturnega dela programa, kult z jasno vizualno identiteto, tako kot ima program medija. Kar zadeva kulturni kompas, bo ministrica poudarila, da ne sme biti le en med mnogimi dokumenti, pa mora spremeniti tudi razmišljanje na način, da bi kulturo postavil središče evropske odpornosti, mednarodnih odnosov in družbene kohezije. /nerazumljivo/ to pomeni, zagotavljanje odpornosti naših kulturnih ustvarjalnih sektorjev z nadaljnjim varovanjem umetniške svobode, izboljšanjem statusa in delovnih pogojev umetnikov, preprečevanje cenzure umetnosti in zagotavljanje tega, da kultura ostane odprt prostor za razpravo, vključevanje ne pa za delitve. Sodelovanje s tretjimi državami pa to pomeni, da mednarodne kulturne odnose obravnavamo kot strateško prednostno nalogo z uporabo evropske mehke moči za medkulturni dialog, preprečevanje dezinformacij, spodbujanje stikov med ljudmi na narodni ravni in sodelovanje s pomočjo svobode navzgor, kar se omogoča globalno uveljavljenih evropskih vrednot. To je mogoče doseči zakonito sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, še posebej z Unesco in Svetom Evrope, s skupnim zavzemanjem za umetniško svobodo, demokracijo in neodvisne medije. To bi jaz zaenkrat zaključil glede našega dela, tako da pol pa za vprašanja na voljo.