Govor

Janja Zupančič

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem in se pridružujem čestitkam ob dnevu Evrope!

Ja, v ponedeljek bo potekalo, Svet Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport v Bruslju. Dopoldan se bodo srečali ministri, pristojni za področje mladine, in začeli s tradicionalnim mladinskim zajtrkom. Na zasedanju pa bodo ministri in ministrice predvidoma sprejeli sklepe sveta o skupnosti mladih Evropejcev, ki temelji na univerzalnih vrednotah za skupno in varno Evropo in pa resolucijo Sveta za izboljšanje upravljanja dialoga mladih v okviru ocene strategije Evropske unije za mlade. Politična razprava bo usmerjena na področje dezinformacij, manipulacij, groženj v kibernetskem okolju in njihovem vplivu na življenje mladih. Popoldan pa bo sledilo srečanje ministrov, pristojnih za področje izobraževanja, na tem zasedanju pa je predviden sprejem sklepov sveta o vključujočih in k učencem usmerjenih šolskih praksah v predšolski vzgoji in izobraževanju, resolucije sveta v znaku skupne evropske diplome in v naslednjih korakih do možne skupne evropske diplome, spodbujanje evropske konkurenčnosti in privlačnosti visokošolskega izobraževanja in pa priporočilo Sveta o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju. V okviru politične razprave ministrov pa bo osrednja tema vloga unije spretnosti pri krepitvi evropskega izobraževalnega prostora.

Zdaj v okviru resolucije o skupnosti mladih je pač poljsko predsedstvo, v dokumentu predstavlja stališče, da je Evropska unija utemeljena na skupnih vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in v tem okviru ima mladina ključno vlogo pri krepitvi demokratičnih procesov in oblikovanju vključujoče, varne ter odporne evropske družbe. V sklepih sveta se priznava vloga mladih kot nosilcev sprememb, ki morajo imeti možnost smiselnega sodelovanja na vseh ravneh odločanja. In ta dokument izpostavlja pomen strukturiranih participativnih mehanizmov, kot je evropski dialog z mladimi, ki omogoča mladim, da izražajo svoja stališča, da vplivajo na razvoj politik. In prav tako dokument opozarja na številne izzive, s katerimi se danes mladi soočajo, kot so duševno zdravje, negotove razmere na trgu dela, digitalna tveganja, dezinformacije, okoljske krize, družbene neenakosti in pri tem poudarja pomen krepitve odpornosti mladih na njihove digitalne in medijske pismenosti ter zagotavljanja varnih vključujočih prostorov za izražanje in participacijo. Slovenija bo to pobudo podprla. Kar zadeva resolucijo o izboljšanju upravljanja dialoga. Prav tako ta dokument s pobudo za prenovo upravljanja evropskega dialoga z mladimi v celoti podpira prizadevanja za njegovo krepitev, izboljšanje strukturiranosti in povečanje učinkovitosti. Dialog z mladimi ostaja ključen mehanizem za participacijo mladih v Evropski uniji in prispeva k vključevanju mladih v procese odločanja, povečuje demokratično udejstvovanje ter spodbuja kohezijo in vključujočo družbo. Republika Slovenija ob tem posebej izpostavlja pomen zagotavljanja kakovostnega usposabljanja mladinskih delegatov, krepitve vloge nacionalnih mladinskih svetov v delovnih skupinah. Ključnega pomena pa je tudi dosledno vključevanje mladih v vse faze ciklov evropskega dialoga, pri čemer pa je pomembno, da proces ostane mladinsko voden.

Na področju dezinformacij, manipulacij in groženj v kibernetskem okolju in njihovem vplivu na življenja mladih pa bodo dokumenti, kot sta sklepi Sveta Evropske unije o skupnosti mladih, ki temelji na evropskih vrednotah ter stališče Republike Slovenije o prenovi upravljanja evropskega dialoga z mladimi. Poudarjajo pomen zaščitnih mehanizmov v digitalnem okolju in razvijanja digitalne ter medijske pismenosti, kot ključnih kompetenc sodobnega mladega državljana in pomembno je, da mladi pridobijo znanja in spretnosti za prepoznavanje dezinformacij in lažnih vsebin, razumevanje delovanja algoritmov kritično vrednotijo informacijske vire. Poleg tega pa smo pozorni, v tem procesu tudi aktivno vključeni so mladinski delavci, izobraževalne inštitucije in organizacije civilne družbe, ki lahko mladim nudijo podporno okolje za razvoj digitalne odpornosti.

V delu, ki se bo nanašal na sklepe sveta vključujočih in k učencem usmerjenih šolskih praksah v predšolski vzgoji in izobraževanju bi pa želela izpostaviti, da ta dokument poudarja izzive s katerimi se soočajo izobraževalni sistemi pri zagotavljanju vključujočega in visoko kakovostnega izobraževanja. Zastavljeni so v najširšem smislu, še posebej z vidika preventivne vloge izobraževanja. In ta posebna pozornost je namenjena oblikovanju politik na temelju dokazov. Dokument je zasnovan na štirih stebrih: prvi v center pozornosti postavlja vse učence, s čimer želimo poudariti to pomembno vključujočo vlogo izobraževanja, ki je pogosto prva podlaga za razvoj aktivnih državljanov in državljank, ki delujejo v smeri oblikovanja pravične, odporne in povezane Evrope. Drugi steber je usmerjen v učitelje in njihovo vlogo pri uspešni realizaciji konceptov inkluzije v izobraževalni proces. Da bodo pa učitelji pri tem uspešni, je potrebno poskrbeti za njihovo ustrezno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, pri čemer pa je oblikovanje ustreznih politik podprto tudi z relevantnimi podatki in analizami. V okviru tretjega stebra, ki se nanaša na sistemsko raven, pa so predlagani ukrepi kot konstruktivno orodje za stalno izboljševanje dosežkov in razvoj usklajenih na dokazih temelječih praks in aktivnosti. In zadnji, četrti steber naslavlja sodelovanje, predvsem oblikovanje skupnih aktivnosti na evropskem nivoju. V tem oziru si tudi Slovenija prizadeva za pravičen, dostopen in kakovosten izobraževalni sistem, kjer vsak učenec ne glede na svoje okoliščine prejme ustrezno podporo za razvoj svojih potencialov.

Pri točki, kjer se bo obravnavala resolucija sveta o znaku skupne evropske diplome in v naslednjih korakih do možne skupne evropske diplome pa bi izpostavila, ministri bodo predvidoma sprejeli predlog resolucije, Slovenija predlog in sprejem dokumenta podpira. Besedilo resolucije pa predstavlja akcijski načrt za uvedbo znaka skupne evropske diplome za tiste skupne študijske programe, ki bodo izpolnjevali evropska merila, dogovorjena na ravni Evropske unije. Skupni študijski programi v evropskem prostoru predstavljajo pomemben mehanizem za krepitev sodelovanja na področju visokega šolstva, kot tudi za uresničevanje prostega pretoka znanja. Zaradi raznolikosti visokošolskih sistemov v Evropski uniji, kljub bolonjskim inštrumentom, ki spodbujajo transnacionalno sodelovanje, obstaja še precej ovir pri oblikovanju in izvajanju skupnih študijskih programov. Tako, da si bo tekom obravnave tega predloga resolucije, Slovenija prizadevala za čim bolj jasno opredelitev korakov za časovnico, ki bo podpirala visoko ambicijo po razvoju strateškega sodelovanja med visokošolskimi inštitucijami v Evropski uniji, ob upoštevanju seveda realnega trajanja nujnih postopkov za kakovostno in učinkovito uvedbo aktivnosti.

Zelo pomembna tema, ki bo naslovljena na srečanju, je tudi priporočilo o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju. Tukaj bodo ministri predvidoma sprejeli predlog priporočila o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju in Slovenija bo sprejem dokumenta podprla. Namen predloga pa je, da se zagotovi, da sistemi zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju podpirajo preglednost, mobilnost in transnacionalno sodelovanje ter ohranjajo visoko kakovost in medsebojno zaupanje.

In še zadnji, zadnja tema se bo nanašala na vlogo Unije, spretnosti pri krepitvi evropskega izobraževalnega prostora. Tukaj je poljsko predsedstvo pripravilo dokument za razpravo na podlagi predhodno objavljenega sporočila Evropske komisije o uniji spretnosti in jo Evropska komisija predstavlja kot odgovor na vse večje potrebe po znanju, spretnostih in prilagodljivosti delovne sile v Evropski uniji. Namen pobude je, da se okrepi konkurenčnost, demokratično odpornost in enake možnosti za vse, pri čemer pa izobraževanje in usposabljanje predstavljata v središče gospodarskega in družbenega razvoja.

Pobuda temelji na štirih stebrih: spodbujanju temeljnih znanj, usposabljanju za digitalni in zeleni prehod, kroženju spretnosti in privabljanju talentov za konkurenčno in vključujočo Evropo. Poljsko predsedstvo v dokumentu še posebej izpostavlja razmerje med Unijo spretnosti in evropskim izobraževalnim prostorom, predvsem v smeri, da je potrebno posebno pozornost nameniti celostnemu pristopu izobraževanju, tako od predšolske vzgoje do vseživljenjskega učenja in vključuje tudi vrednote, kot so osebni razvoj, kritično mišljenje, demokracija, enakost in aktivno državljanstvo in v ospredju postavlja nujnost uravnoteženja med tržno usmerjenimi cilji in širšimi pedagoškimi vrednotami.

Slovenija pozdravlja ta ambiciozen pristop unije spretnosti k povezovanju izobraževanja, razvoja, spretnosti trga dela in konkurenčnosti in se tudi zavzemamo za uravnoteženo sodelovanje držav članic v vseh fazah oblikovanja in izvajanja ukrepov, pri čemer pa želimo izpostaviti pomen nacionalne pristojnosti, upoštevanje načela subsidiarnosti, sorazmernosti in različnih nacionalnih izhodišč ter potrebo po vključujočem upravljanju in namenskem financiranju na področju izobraževanja. Slovenija si prizadeva za celostno obravnavo in vlogo izobraževanja, ki temelji na razvoju posameznika in celotne družbe. Ob tem podpiramo ohranitev evropskega izobraževalnega prostora kot temeljnega strateškega okvira za sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja, ki naj ga tudi unija spretnosti smiselno dopolnjuje.

Toliko na hitro, če pa bo kaj potrebno, pa še pojasnimo. Hvala. / oglašanje iz dvorane/