Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 110. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Na začetku seje. naj povem, da nadomestni člani odbora, torej na odboru s pooblastili sodelujejo. kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Sara Žibrat, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

S samim sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Na začetku te seje pa, dovolite mi, da povem tudi nekaj besed o dnevu Evrope, ki ga danes praznujemo. Torej, spoštovane kolegice in kolegi, torej dovolite mi, da preden začnemo s točkami dnevnega reda namenim nekaj besed v počastitev dneva Evrope. Torej, tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman je 9. maja 1950 predstavil besedilo tega, kar danes imenujemo Schumanova izjava. Načela, ki jih najdemo v njej zapisana, so utrla pot za to, kar je desetletja kasneje postalo, torej Evropska unija, nova oblika gospodarskega in političnega sodelovanja v povojni Evropi.

Redko govorimo o politiki kot o nečem ustvarjalnem. Toda ustanovitev prvih evropskih skupnosti je bila resnično ustvarjalna in domiselna poteza. Schumanova izjava in kasnejša ustanovitev Evropske unije sta bili najbolj ustvarjalen političen projekt 20. stoletja. Schuman in njegovi kolegi so si ga zamislili in ga uresničili. Vizija, ki je prinesla dolgotrajen mir in blaginjo v Evropi, ni ostala le nek predlog na papirju, ampak je bila oblikovana v resničnem življenju. Skozi desetletja se je mir v Evropi jemal za nekaj samoumevnega, bili smo tako navajeni živeti v miru, da si nismo mogli predstavljati, da miru ne bo. Toda vojna po razpadu socialistične Jugoslavije in vojna danes na mejah Evropske unije v Ukrajini je pokazala, da nič ni samoumevnega, kajti medtem, ko smo nekateri imeli mir za samoumevnega, so se drugi pripravljali na vojno. Vojna v Ukrajini je pokazala, da si na evropski celini ne smemo privoščiti sivih lis in v tem pogledu je pomembna politika nadaljnjih širitev Evropske unije.

Robert Schuman je v knjižici za Evropo zapisal, da mora Evropa, citiram: "Prenehati biti zemljepisna skupina držav, razvrščena druga ob drugi, ki si med seboj prepogosto nasprotujejo in mora postati skupnost sicer različnih narodov, ki pa jih povezuje enak obrambni in konstruktivni napor."(?)

Ne gre za začasno zdravilo, ki naj bi preprečili nevarnost, niti za zamašitev razpoke v razpadajočem obzidju. Evropa mora zaživeti bolje, tako da združi vse svoje vire, postati mora delujoča celota, ki se zaveda svojih posebnosti in se organizira glede na svoje lastne potrebe in možnosti in to v svetu, ki ni več brezogljična, zmedena gmota, ki se zdravi le v občasnih konfliktih. Širitev je tako vselej imela pomembno posledico za okrepitev Unije, zlasti v gospodarskem, pa tudi v političnem in varnostnem smislu.

Eden od nekdanjih komisarjev za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan File je konec aprila 2014 v izjavi ob deseti obletnici širitve leta 2004, torej o širitvi, v kateri je tudi Slovenija vstopila v Evropsko unijo ob veliki širitvi na vzhod, kot ji pravimo, je torej Fule(?), je izjavil leta 2014, tudi to citiram: "Širitev evropski DNK je ključna politika Evropske unije, je najmočnejši instrument za preoblikovanje. Služi kot močna spodbuda za reforme. Širitev je tudi najbolj učinkovito in najmočnejše orožje za okrepitev varnosti."(?) Pristop je koristil tako državam, ki so se pridružile Evropski uniji, kot tudi njenim dotedanjim, lahko bi rekel, starim članicam.

Seveda Evropska unija še zdaleč ni popolna, a je še vedno najboljši politični, geopolitični, gospodarski, socialni in kulturni konstrukt, kar smo jih kdaj koli izumili. Evropska unija je delo v stalnem oblikovanju, združena v raznolikosti lahko pokaže svojo moč.

Spoštovani kolegice in kolegi, dragi Evropejci, v bistvu veliko smo dosegli. Zato je prav, da si vsaj enkrat letno vzamemo čas za praznovanje Evropske unije in ustvarjalne ideje, ki nas je združila in ne smemo podlegati ljudem, ki želijo zavrteti kolo zgodovine nekoliko nazaj. Tako moramo biti tudi solidarni z našimi ukrajinskimi prijatelji, ki trenutno branijo svojo svobodo in vrednote s svojimi življenji. In spomniti se vseh tistih, ki so za to dali svoja življenja, v vsej zgodovini Evropske unije v številnih vojnah. Danes je spet treba opozarjati, da so evropski mir, sodelovanje in solidarnost prav tako pomembni, kot so bili pred 75 leti, le da jih ne smemo jemati samo za samoumevne.

Spoštovani državljani in državljanke, drage kolegice in kolegi, želim vam lep dan Evrope!

Tako, prehajamo sedaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA IZOBRAŽEVANJE, MLADINO, KULTURO IN ŠPORT, KI BO V BRUSLJU 12. IN 13. MAJA 2025.

Gradivo k vsem trem točkam dnevnega reda smo prejeli od Vlade 8. maja 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj prosim na začetku ministra za vzgojo in izobraževanje, mislim, da ga ni, je pa z nami državna sekretarka, gospa Janja Zupančič z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da nam predstavite svoj del, torej izhodišča v delu zasedanja za mlade in izobraževanje.

Izvolite, gospa državna sekretarka.