Dober dan z moje strani. Strinjam se tudi z marsikaterim pogledom, ki so jih opozorili iz Državnega sveta. Namreč, moramo vedeti, da so v bistvu danes, kakršnikoli podatki so v bistvu novo gorivo sodobne družbe. In moramo se še čedalje toliko bolj zavedati njihov pomen. In se mi zdi, da je včasih tudi celo z naše strani malo, premalo poudarka dajemo na to.

Kibernetska varnost je danes tista, ki bi morala biti zelo v ospredju. Na udaru so ne samo državne institucije, tudi zasebna podjetja in tako dalje. In nič ni drugače, ko govorimo o tatvini, fizični tatvini kakšnih trgovin in podobno, gre tudi za tatvino podatkov. Tudi naši prebivalci so dostikrat kritični. Namreč, tudi se poraja neko vprašanje oziroma v zaupanje nekih, bom rekel, oddaljenih strežnikov, ki hranimo neke svoje podatke čisto na osebni ravni, tukaj se podvaja dvom in zato imam tudi občutek, da tudi razna podjetja nekatere podatke še vedno shranjujejo On-Prem. On-Prem pomeni na svojih serverjih, v svojih podjetjih. Ali je to varno? Ni, Včasih se vprašamo, ampak pridemo do situacije, ko to tudi ni varno. Jaz lahko, tako bom rekel, iz prve roke tudi povem, ker sem se osebno smo se srečali v podjetju s takim, s takim napadom, bili smo pred enim velikim projektom, kjer smo opravljali z zelo zaupnimi podatki. Lahko takrat povem, je šlo za odkup delnic Fortenove od Mercatorja in so bile zadeve tako hektične, da so ob dveh zjutraj začeli serverji na polno obračati, pihati, pregrevali so se, nikomur ni bilo jasno, kaj se dogaja. Dogajalo se je pa to, da smo imeli nevidne tatove, ki so nam dejansko kriptirali vse podatke in na to začeli izsiljevati. To govorim za zasebno družbo. Ampak predvsem govorim za zasebno družbo, ki je delala in še vedno danes dela, tudi ostala manjša podjetja z državnimi podjetji, kjer tudi hranijo, bom rekel, občutljive podatke in ti so lahko tudi predmet izsiljevanja. To je velik problem. Ne vem, da v zakonu jaz pozdravljam to zakonsko rešitev. Po mojem mnenju bi jo še bolj razširil. Ravno iz tega primera, ko govorimo o zasebnih podjetjih, ki bi morala dosegati nekatere standarde. Za kibernetsko varnost. Kadar so v vprašanju projekti, ki so naročeni s strani državnih institucij. Tukaj bi ta za ta del morali tudi poskrbeti. Zdaj, če mogoče bom seveda bom tudi kritičen, zdaj, na mizi je pred kratkim prišlo, je prišel tudi nov razpis, ki ga je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki naslavlja na spodbude za digitalno transformacijo malih mikro podjetij. V razpisu je seveda navedeno tudi, da se sredstva pridobivajo za reševanje kibernetske varnosti. Je pa en problem tega razpisa, da mikro podjetja tistim, ki je to namenjeno, bi mogla, bom rekel po malem, po domače, porabiti vsaj 200000 evrov, da lahko do teh sredstev pridejo. In bom rekel, za ena mala podjetja je to zelo nemogoče oziroma finančno je že mogoče, ampak se pol vprašam o smiselnosti projekta: ali bodo kupovali opremo na zalogo, ki jo sploh ne potrebujejo, samo zaradi tega, da bo država subvencionirala polovico tega nakupa? Tu se sprašujem o tej upravičenosti. Saj pravim, to je en ta del kritike. Vsekakor pa ne privoščim nikomur, kibernetskega napada, ker vem, kako to izgleda. To tako izgleda, da ob dveh zjutraj greš domov, kot da je nekdo umrl, ker nastane tišina v podjetju, ker nevidni tatovi poskrbijo za to, da ostaneš brez besed, ko, bom rekel, tvoj znoj začne dišati drugače, takrat veš, da je šlo nekaj zelo, zelo hudo narobe. Kajti, moramo vedeti, da v ustvarjanju podatkov ne, čeprav se nam zdi to tako, saj to gre samo za binarne podatke, mi moramo vedeti, da so ure in ure porabljene v ustvarjanje teh podatkov, v ustvarjanje te vrednosti in ne samo na državni ravni, tudi moramo povedati, da gre za neko varnost tudi zasebnih podjetij, ki v državni proračun prinašajo dobičke in polnijo ta državni proračun, tudi za njihovo varnost moramo poskrbeti. Nenazadnje, kakor še enkrat opozarjam, veliko poudarka moramo dati na kibernetsko varnost. Tako da vsakršna rešitev v tej smeri je zelo dobrodošla. In jaz se nadejam, da bo takih rešitev čedalje tudi več. Zato ker, kakor sem že v začetku dejal, to je novo gorivo sodobne družbe. In danes tudi, ko govorimo o državi, ki hoče biti tehnološko napredna, ko govorimo o državi z visoko dodano vrednostjo, ko želimo biti država, ki sledi novim trendom, ki daje poudarek ravno na to digitalno transformacijo in tudi na digitalne posle prihodnosti je kibernetska varnost res tista prva v vrsti. Točno vemo, da se s teroristi ne pogajamo, zato tudi podjetja ne pristopijo takrat, kadar so napadena, ne pristopijo k temu, da bodo plačevali odškodnine v bitcoinih, ki so nesledljivi. Pridemo do tistega momenta, ko lahko dejansko samo zaklenemo vrata marsikaterega podjetja in tudi nikomur ne privoščim tega. Tako da, kakor gledamo v naravi, kar smo lahko fizično nekoč počeli in kršili zakon, se danes to dogaja v binarnih, binarni sferi.

Tako da, še enkrat pozdravljam podani predlog, ki ga imamo danes na mizi in še enkrat opozarjam, da moramo še bistveno več narediti za zaščito vseh. Hvala.