Govor

Miloš Pohole

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem.

Komisija Državnega sveta za državno ureditev je obravnavala tematiko in v razpravi smo prosili za nekaj dodatnih pojasnil glede postopka določanja zavezancev, ki so opredeljeni glede na vsebino storitev, ki jih opravljajo in glede na število zaposlenih in kdo sodi v kategorijo subjektov, ki opravljajo storitve zaupanja. Prav tako smo želeli dodatna pojasnila glede virov financiranja za prilagajanje zavezancev na ukrepe, ki jih prinaša predlog zakona. Namreč s širitvijo števila zavezancev bodo namreč v s tem prišla tudi manjša podjetja, ki doslej niso bila podvržena izpolnjevanju zakona. Bilo je govora o izpolnitvi teh zahtev s pomočjo evropskih finančnih sredstev in virov. Vendar pa smatramo, da teh virov ne bo dovolj, saj je tudi v predlogu zakona, kjer so viri navedeni zapisano, da sredstev za to dejavnost v letu 2025 in 2026 ni dovolj. Pa je tu vprašanje, od kje država predvideva dodatne finančne vire oziroma od kje prerazporeditve? Prav tako nas je zanimalo, kako bo država oziroma Urad Vlade za informacijsko varnost vzpostavil modele izobraževanja za nova podjetja in javne organe na področju krepitve kibernetske varnosti. Sama komisija in vsi člani smatramo, da je pač kibernetska varnost kompleksen sistem, ki mora delovati in naj bi deloval v celoti, če naj bi bil uspešen. Pa se je tu postavilo vprašanje, kako je v ta sistem vključena Slovenska vojska in Sova. Prav tako smo imeli vprašanje glede izločitve določenega dela mestnih občin. V predlogu zakona je namreč v tretjem odstavku 6. člena zapisano, da naj bi bile mestne občine vključene kot subjekt javne uprave na lokalni ravni. Sicer je bilo v razpravi potem pojasnjeno, da niso izključene vse mestne občine. Vendar v členu 6 pa to piše. Po razpravi in po odgovorih smo potem bili za odgovore pač zadovoljni in po razpravi je komisija soglasno predlog zakona potrdila. Hvala.