Dober dan!

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu zakona pripravila pisno mnenje in v njem oblikovala pripombe, ki se nanašajo na skladnost predloga zakona z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnimi vidiki. V splošni pripombi smo uvodoma opozorili, da je predloženo besedilo predloga zakona oblikovano na način, ki odstopa od običajnega normativnega izražanja. Na nekaterih mestih je precej obsežno in podrobno. Res pa je, da tudi vsebina predloga zakona pomeni oziroma predstavlja zahtevno in kompleksno materijo, ki je tudi tehnično zahtevna.

Kar se tiče naših pripomb, bi najprej ugotovila, da je bilo v času, ki je bil na razpolago do seje odbora, vloženih več amandmajev, tik pred sejo tudi njihovi popravki, kolikor jih je Zakonodajno-pravna služba uspela pregledati. Ugotavljamo, da predlog zakona v veliki meri izboljšujejo in upoštevajo del naših pripomb, bo pa vseeno potrebno kljub spremembam, ki so bile vložene tik pred sejo, še nekaj dodatnih popravkov teh amandmajev oziroma za nadaljnjo obravnavo pripraviti nove amandmaje. Gre za 12., 27. člen, 44., 45., 65. in 67. člen. Tu gre večinoma za prilagoditve sklicev, ki se spreminjajo zaradi preštevilčenja odstavkov, ter pravilno nomotehnično oblikovanje določb in načina sklicevanja na drug zakon.

Če grem naprej. Bi želela iz mnenja ZPS predstaviti zgolj še nekatere pomembnejše vsebinske sklope, kjer amandmaji niso bili vloženi oziroma pripombe niso bile odpravljene oziroma upoštevane. Najprej bi opozorila na 4. člen in na uvedbo nove kategorije podatkov in informacij, ki se opredeljujejo kot varovani podatki pristojnega nacionalnega organa po tem zakonu. V zvezi s to rešitvijo je ZPS opozorila, da je vprašljivo, v čem je vsebinska razlika med tem novim pojmom in to novo kategorijo podatkov in tajnim podatkom stopnje interno po Zakonu o tajnih podatkih, saj opredelitev v veliki meri sovpada. Opozorila je tudi na dvoumnost tega pojma, saj so z izrazi varovani podatki na splošno v drugem odstavku označeni podatki varovani na podlagi področnih zakonov in uporaba istega izraza, čeprav z dostavkom, ki jih veže na pristojni organ, v pravni red vnaša nejasnost. Naslednji člen, naslednja pripomba, na katero želimo opozoriti je opredelitev zavezancev iz 6. člena predloga zakona. Ta ureditev je bila z amandmaji sicer izboljšana v smeri jasnosti, vseeno pa bi opozorili, da je opredelitev kriterijev, ki so ključni za opredelitev nekoga kot zavezanca precej pomensko ohlapna in določena s številnimi pomensko odprtimi pojmi, zato bi bilo smiselno, to rešitev še dodatno preveriti z vidika jasnosti. Naslednja pripomba je pripomba, ki se nanaša na 10. člen in določa položaj in naloge Urada Republike Slovenije za informacijsko varnost kot pristojnega nacionalnega organa. Ta urad je vladna služba. In podlaga za ustanavljanje vladnih služb je v našem pravnem redu Zakon o Vladi Republike Slovenije. Vladno službo ustanovi vlada, kadar pri svojem delovanju in usklajevanju dela ministrstev potrebuje organizacijsko, strokovno in drugo pomoč. S tega vidika je po mnenju ZPS pravno nedosleden že sam pristop, ki položaj in naloge urada kot vladne službe ureja na ravni zakona. Če pa bi se tak pristop ohranil, menimo, da bi bilo treba predlagano ureditev dopolniti s celovitejšo ureditvijo položaja te službe, z načinom njene organizacije, imenovanjem in vlogo predstojnika tega namreč predlog zakona ne ureja. Kar se tiče nalog, bi bilo tudi smiselno, jih urediti zbirno v enem ali več členih, ne pa tako, da so te različne naloge razpršene po celotnem besedilu zakona. Glede nalog, je treba posebej opozoriti tudi na naloge, ki so po svoji vsebini tipične upravne naloge. Med njimi je treba še posebej izpostaviti naloge inšpekcijskega nadzora. Gre za tipično upravno nalogo, ki je določena v 10. členu Zakona o državni upravi. Upravne naloge opravljajo upravni organi ministrstva, organi v njihovi sestavi. Vladna služba pa takih nalog, se pravi nalog, ki so upravne, ne more opravljati, ne more izvrševati. Naslednja pripomba je ureditev razlogov za sodno varstvo v 27. členu, ki je po naši oceni pri opredelitvi predmeta in razlogov za pravno varstvo precej nejasno oblikovana. Opozoriti je treba tudi na 36. in 37. člen. In sicer v povezavi z ureditvijo in uporabo dveh različnih pravnih institutov za urejanje dokaj primerljive vsebinske situacije in vsebine, ki se nanaša na določanje ukrepov. Uporabljena sta namreč tako izdaja odločbe kot tudi izdaja odredbe. Tukaj je pravno nejasno in nepojasnjeno, zakaj se uporabljata dva instituta, ki sta po svoji vsebini in načinu izdajanja različna. Vprašljivo je pa tudi, kakšno naj bi bilo pravno varstvo zoper odredbo, ki je po našem razumevanju predpis.

Naslednja pripomba, ki jo je treba izpostaviti je pripomba podana k poglavju k devetemu poglavju in se nanaša na uvedbo inšpekcijskega nadzora. Predlagana ureditev je z vidika pravnega sistema po naši oceni zelo omejujoča in določa uvedbo inšpekcijskega nadzora le, če so izpolnjeni določeni pogoji. To ureditev je treba ponovno preveriti, zakaj, smo v pripombi tudi podrobneje pojasnili.

Naslednja je pripomba k 46. členu, kjer bi izpostavili posebej ukrep, ki je določen v drugi alineji tretjega odstavka in se nanaša na prepoved opravljanja vodstvenih funkcij vsem osebam, ki za bistveni subjekt opravljajo poslovodne naloge na ravni glavnega izvršnega direktorja ali pravnega zastopnika. S predlaganim ukrepom bi se pravni osebi onemogočilo, da izrazi voljo, ki jo za pravno osebo oblikuje in konstituira njegov zastopniški organ in s tem se ji omejuje in odvzema poslovno sposobnost. Že iz tega razloga, po naši oceni ukrep za dosego cilja, ki je v tem, da naj bi subjekt spoštoval in izvajal določbe predloga zakona neprimeren.

Naslednja je pripomba k 58. členu. Tukaj smo opozorili, da predlagano sankcioniranje odstopa od ureditve v Zakonu o prekrških, kar je sicer v predlogu zakona ugotovljeno in tudi obrazloženo. Vendar vseeno ZPS tudi glede na 58. člen, ki naj bi to situacijo nekako rešil, prebrodil. Opozarjamo, da s tovrstnimi ukrepi zakonodaja izgublja, Zakon o prekrških izgublja svojo sistemsko naravo, ki je posebej poudarjena z določbo drugega odstavka 1. člena o prekrških. In pravi, da se predpisi lahko uporabljajo le v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

Zadnja od teh pripomb, ki jih želim izpostaviti, je pripomba, ki se nanaša na noveliranje drugih zakonov v več členih. Tukaj v predlogu zakona so namreč zajete tudi novele treh drugih zakonov. Se pravi, ZEKOM, ZDIS in / razumljivo/. Vsi ti zakoni so sistemske narave. In tudi zaradi tega še posebej ZPS opozarja, da je običajno predpis smiselno in pravilno spreminjati le z novelo istovrstnega predpisa. Noveliranje v drugih zakonih pa ogroža preglednost in celovitost pravnega normiranja. Dodajamo še, da po naši oceni predlagane novele niso uskladitvene narave in za to ne gre za utemeljen pravnotehnični pristop. Toliko. Hvala.