Hvala za besedo, gospa predsedujoča, lep pozdrav vsem. Tako kot je bilo rečeno, jaz bi vam predstavil tisto, kar se je že zgodilo, kar je v teku in kar se bo, samo v uvodnem delu bi pripomnil na to, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje nekako ni pristojno za varnostne dogodke, ki so se zgodili onkraj šolskega prostora, izven časa pouka, prav tako tudi ne moremo sistemsko odgovarjati torej na kazenske delikte in tako naprej. Smo seveda zavezani k temu, da spodbujamo vse zavode k zagotavljanju varnega in spodbudnega okolja, k vzgojnemu delovanju, in da krepimo seveda vse te službe, ki so zelo pomembne pri zagotavljanju le tega. Zavod Republike Slovenije za šolstvo je naš strokovni organ in njegove raziskave in strokovne usmeritve so podlaga Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, tudi pri pripravi sistemskih sprememb. Od leta 2023 oziroma že 2022 do danes je zavod pripravil naslednje podlage in seveda to lahko tudi razumem kot realizacijo tistih sklepov, ki so bili prej omenjeni. V veljavi je razširjeni program v osnovni šoli, kjer je posebej poudarjeno v enem izmed treh stebrov, trije stebri so, učenje učenja, državljanska vzgoja in kultura in pa zdravje in dobrobit, se pravi, s tega področja že so že umeščene sistemsko vsebine v osnovni šoli. V teku je sprejemanje, se pravi učnih načrtov, prenova učnih načrtov, ki jo je pripravil Zavod za šolstvo preko skupnega kurikularnega dokumenta Skupni cilji, njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj umešča duševno in socialno dobrobit v vse predmete osnovne šole. V uporabi je že kurikulum za vrtce, ki prav tako vsebuje v teh skupnih vzgojnih ciljih, se pravi, socialno in duševno dobrobit. Prav tako je nagovorjena ta vsebina tudi skozi dokument druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela v gimnazijskih programih. Torej pregled vzgojnih načrtov, ki je bil naložen zavodu, je pokazal določene pomanjkljivosti in ugotovitve so podlaga za predloge zakonskih sprememb, ki smo jih že predvideli in jih že pripravili. Prav tako je zavod tudi pripravil in posodobil program usposabljanja strokovnih delavcev za varno in spodbudno učno okolje in tudi druga ciljna usposabljanja, ki se že izvajajo. In pa v preteklem letu sta bila posodobljena oba protokola, se pravi, protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja in protokol ob zaznavi v obravnavi spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja. Če samo potem pogledam naprej ukrepe za, torej kot odgovor na pojavnost medvrstniškega nasilja. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je seveda oba ta dva protokola potrdilo, objavilo in implementacija je v teku, sta v podporo vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom. V preteklem letu je že vstopila v šolskem letu uveljavlja višja sistemizacija deleža delovnega mesta svetovalni delavec, ki je torej svetovalni delavci so ena izmed strokovnih delavk, skupina strokovnih delavcev, ki seveda bistveno pripomorejo k lažjemu zaznavanju in prepoznavanju vseh odklonskih vedenj in pravočasnemu ukrepanju in intenzivnejšemu preventivnemu delovanju v zvezi s tem. Zavodom je omogočena strokovna podpora in pomoč preko izvajanja različnih, torej skrbnikov. NVI zavodu zavodom ponuja ustrezne informacije, podporo in organizacijo pri vodenju in reševanju vseh konfliktov in svetovanje ponuja Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, prav tako pa je vzpostavljen in prenovljen sistem podpore s svetovanjem svetovalcev na zavodu za šolstvo. Zavod izvaja torej in dopolnjuje tudi celostni model varnega in spodbudnega učnega okolja v prej omenjenih, že posodobljenih seveda sistemih preventivnega delovanja in seveda programih izobraževanja, ki temeljijo na modelu socialno čustvenega učenja in kompetenc in razvijanju dobrih in kulture dobrih odnosov, ne samo pri učencih, ampak tudi pri vseh deležnikih vzgojno-izobraževalnega procesa. Prav tako razvija tudi s posebno razvojno nalogo varno in spodbudno učno okolje znotraj učnih načrtov osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, razširjenega programa in tudi kurikuluma v vrtcu, se pravi, svetuje in razvija vse odgovore na možna in ravnanja na nezaželena vedenja.

Peti ukrep, ki ga omenjam, so redna profesionalna strokovna usposabljanja strokovnih delavcev v našem sistemu, Kati za izobraževanje, kjer je že četrto leto objavljena prednostna tema, Socialno čustvene kompetence in dobrobit vzgoji in izobraževanju ter opolnomočenje strokovnih delavcev za soočanje s temami duševnega zdravja in odvisnosti. Vsako leto je več prijavljenih v ta izobraževanja, zdaj imamo tudi več programov, skupno je 524 programov v prednostnih temah. To je tudi v povezavi z resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami, ki je bila na predlog Vlade, ki jo je sprejel Državni zbor v preteklem letu in kjer so bili opredeljeni številni ali pa so ukrepi, ki lahko pripomorejo k dvigu kakovosti dela strokovnih delavcev in smo te tudi upoštevali.

V letu 2024 je takratni minister imenoval tudi delovno skupino za pripravo predloga zakonskih sprememb za preprečevanje vsakršnega nasilja v šolah. Delovna skupina je bila sestavljena tako iz predstavnikov Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, inšpektorata, predstavnikov Zveze srednjih šol, dijaških domov, policije, ravnateljev, svetovalnih delavcev in seveda je pripravila podlage za zakonske spremembe, torej določb, ki urejajo vprašanja varnosti in varnega okolja v šolskem prostoru, seveda ob spoštovanju pravic do vsakega posameznika, do zasebnosti. Kasneje bom samo navedel kaj seveda je predlagala in kaj je vključeno v novi predlog. Ta delovna skupina je pripravila tudi na podlagi organiziranega strokovnega posveta vseh deležnikov, organiziranega v prostorih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, se pravi, konkretne predloge, ki smo jih umeščali v predlog zakonskih sprememb.

Center za poklicno izobraževanje je prav tako organiziral posvet za svetovalne in vodstvene delavce z naslovom Preprečevanja nasilja. Prav tako smo se sestali s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in pravzaprav dogovorili načine usposabljanja za opolnomočenje šolskih kolektivov za zagotavljanje varnosti v šolskem okolju, kjer smo se seveda povezali v ta namen s policijo. Potekala je tudi in podprli smo multimedijsko kampanjo "Odpikajmo nasilje", ki jo je Televizija Slovenija pripravljala. Prav tako smo posredovali, to pa tudi že v letošnjem letu, priporočilo policije zaposlenim v vzgojno izobraževalnih zavodih in visokošolskih zavodih za ravnanje s sprejetimi grožnjami v obliki telefonskih klicev, pisem ali elektronskih sporočil in seveda v septembru 2025 bodo na voljo tudi rezultati ciljno raziskovalnega programa z naslovom Obravnavanje medvrstniškega nasilja, s katerim bomo pridobili celovitejši vpogled v stanje glede nasilja v vseh osnovnih šolah v Sloveniji, v bistvu usmeritve za pripravo orodja za nadaljnjo spremljavo tega pojava, priporočila za izboljšanje stanja, ukrepanja, preprečevanje in pomoč. V letu 2025 se je pričenjal tudi izvajati dveletni pilotni projekt z naslovom "Celovito in analitično podprto obvladovanje nasilja v šolskem prostoru, kjer gremo z dvema slovenskima šolama Prav v konkretno prepoznavanje in obvladovanje dejavnikov tveganja nasilnega vedenja in potem seveda odzivanja na to. Posebej pomemben ukrep je bil protokol obveščanje in ukrepanje v primeru grožnje vzgojno-izobraževalnem zavodom, se pravi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ministrstvo za notranje zadeve in policija sta sprejela dogovor o uporabi protokola obveščanja in ukrepanje v primeru grožnje vzgojno-izobraževalnim zavodom in MVI je v okviru tega protokola marca letos ustanovila enotno kontaktno točko za elektronsko in telefonsko obveščanje o urgencah s strani vzgojnoizobraževalnih zavodov, v teku pa je vzpostavitev platforme za obveščanje ravnateljev o morebitnem pojavu množičnih, torej množično generiranih groženj v šolskem prostoru preko kratkih sms sporočil za čim hitrejše ukrepanje. V aprilu letošnjega leta je bil na Brdu pri Kranju tudi organiziran poseben varnostni posvet, kjer so ministri, se pravi, naš minister, minister za visoko šolstvo in pa za notranje zadeve, skupaj s predstavniki policije predstavili izzive in ukrepe pri spopadanju z grožnjami vzgojnoizobraževalnih in visokošolskih zavodih in v tretji sklop je pa paket zakonodajnih sprememb, s katerimi nagovarjamo tudi to problematiko in sicer čaka na postopek sprejemanja novela Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki seveda bo poleg drugih stvari natančneje opredelila evalvacijo in samo evalvacijo vzgojnoizobraževalnih zavodov, kamor seveda spada tudi preprečevanje medvrstniškega nasilja. Potem čaka na sprejem novela Zakona o šolski inšpekciji, ki sledi trendu, da se v sam inšpekcijski nadzor implementirajo aktivnosti zunanjih elevatorjev sistema, se pravi, zakon predvideva evalvacijo posameznih zavodov, kjer preko sistemskih, le ti preko sistemskih pregledov dobijo usmeritve za nadaljnje zakonito poslovanje za izboljšanje poslovanja, za izboljšanje mehanizmov in seveda v zvezi s tem tudi nagovarjajo to problematiko.

Potem sta pa še dve za nas zelo pomembni noveli, novela Zakona o vrtcih, kjer se načrtuje ureditev podpore pri vključevanju otrok iz ranljivih skupin, ki eno leto pred vstopom v šolo še niso obiskovali vrtca. Tukaj, tukaj so tudi romski otroci in pa seveda opredelitev vpisa in izpisa v primeru nasilja v družini ter potem tudi kako seveda obravnavamo posege v prostor vrtca, v primeru zaznanih nasilnih vedenj pri posameznih deležnikih v vrtcu. In še novelo Zakona o osnovni šoli, kjer pa tukaj zelo podrobno nagovarjamo to vsebino o kateri danes razpravljamo. Vsebuje pa vključevanje regulirane uporabe pametnih elektronskih naprav, učenčevih, torej, potem ozaveščanje glede nevarnosti uporabe teh naprav, posledic zlorabe pretirane uporabe pametnih elektronskih naprav preko novega predmeta, ki se uvaja v predmetnik, sankcioniranje nedovoljene rabe elektronskih naprav tudi z začasnim odvzemom. Potem se podrobneje ureja način organiziranja oblik dela z učenci, ki s svojim vedenjem ogrožajo varnost ostalih udeležencev ali pa onemogočajo nemoteno izvedbo pedagoškega procesa. Uredi se tudi postopek pregleda učenčevih osebnih predmetov in morebitnega začasnega odvzema teh predmetov. Prav tako se ureja tudi postopek obveščanja staršev in policije. Ureja se člen, ki ureja šolska pravila, dopolni se ustrezno na način, da šolam podrobneje predpiše nujne elemente, ki jih lahko avtonomno sicer uredijo v tem internem aktu. Spremeni se tudi koncept izreka vzgojnega opomina na način, da se lahko izreče za enkratno nasilno, agresivno ali pa hujšo kršitev, se pravi dejanje agresivno, nasilno, brez sicer predhodnega vzgojnega delovanja in pa veljavnost opomina se opredeli na dobo 12 mesecev, ne samo do konca šolskega leta. Prav tako se seveda opredelijo tudi postopki spremljanja učencev, ki so neocenjeni zaradi neopravičene odsotnosti od pouka in v novi ureditvi se opredelijo tudi sankcije za starše in starši imajo možnost ugovora samo na izrečen vzgojni opomin in prešolanje, ne pa seveda na postopek vzgojnega opomina in tako naprej.

S tem menimo, da izboljšamo pedagoško avtoriteto in avtonomijo šol, seveda, čakamo pa tudi na to, da ta procedura steče. Inšpektorat Republike Slovenije pa je seveda povečal tudi število rednih in izrednih pregledov. Zaznava pa pomembno indikacijo, da se s povečanjem števila prijav nasilja zaznava to, da so šole povečale seveda tudi senzibilnost in aktivno odzivanje na morebitna nasilna dejanja in s tem izboljšuje tudi splošno stanje v vzgojnoizobraževalnih zavodih.

Toliko bi v tem delu. Hvala.