Hvala lepa, spoštovana predsednica Spoštovani danes vabljeni na sejo, kolegice in kolegi.

V Novi Sloveniji smo vložili seveda sejo vezano na preprečevanje medvrstniškega nasilja predvsem iz enega vidika, in to je, da že lahko rečem, da že kar ene tri, štiri leta intenzivno opozarjamo, da je potrebno za preprečevanje medvrstniškega nasilja napraviti neke spremembe. Vrstili so se številni poslanska, številna poslanska vprašanja tako predsedniku Vlade kot tudi ministru za vzgojo in izobraževanje, bilo je sprejetih kar nekaj sklepov, pa vendarle se stvari na tem področju ne odvijajo v pravo smer. Lahko rečem, da je vse skupaj mogoče tudi zaradi sodobne tehnologije in spletnih portalov prišlo recimo že leta 2023, ko je slovensko javnost pretresel pretep mladoletnikov na strehi nakupovalnega centra v Celju. Potem so bili različni incidenti na Jesenicah, v Trbovljah, Zrečah, Mariboru, zelo pa je odmeval tudi strelski pohod takrat v osnovni šoli v Srbiji. Medvrstniško nasilje oziroma v odzivu na medvrstniško nasilje so se v aktivu ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole Mestne občine Celje pozvali k spremembam zakonodaje, da se šolam omogoči učinkovito vzgojno delovanje in prepreči poseganje staršev v strokovne odločitve zaposlenih. Po njihovem mnenju je treba moteče in nasilne učence takoj odstraniti iz šolskega okolja in jih začasno namestiti v vzgojni zavod ali pa naj jih imajo doma pod nadzori starši, ki naj koristijo dopust. V izjavi so prav tako zapisali, da je treba povečati odgovornost staršev, ki bi morali biti za kršitve svojih otrok materialno in kazensko odgovorni. V Novi Sloveniji smo temu sporočilu in temu odzivu aktiva ravnateljev osnovnih šol seveda sledili tudi z različnimi zakonskimi pobudami, pa vendarle dlje od obravnave na seji matičnega odbora žal nismo prišli. Se mi zdi, da je zelo pomembno razumeti, da so ali pa da je populacija nekje, na kar opozarja tudi ravnateljica Strokovnega centra Planina, ki se ukvarjajo z mladostniki tudi s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, da je pojav nasilja na pojav terapevtsko neodzivnih otrok, ki so nasilni, ogrožajoči, pri katerih noben ukrep ne zaleže. V populaciji jih je približno od 1 do 3 odstotke. In opozarjajo na to že od leta 2010. Leta 2010 je izšla tudi študija Otroci s hudimi motnjami vedenja v Republiki Sloveniji in kljub, bom rekla, 15 letom še vedno nimamo učinkovitih ukrepov za to kategorijo otrok in šolam ni odvzeta le vzgojna moč, ampak tudi avtonomija. In na to seveda direktorica Leonida Zalokar ves čas opozarja, da je sistem neučinkovit, tudi opozarja že več kot desetletje in mislim, da imamo vsi seveda tudi njene izjave v mislih. Dejala je tudi, da država bi morala že davno imeti sistem pomoči, da bi moral biti v primeru terapevtskih neodzivnih otrok, kjer nobeden od šolskih ukrepov ne zaleže, ta otrok nemudoma odstranjen. Multidisciplinarna služba bi morala ugotoviti, kaj je z otrokom in v kateri program naj se ga umesti. Dejala je tudi, da niso vsi otroci za osnovno šolo, tudi če je obvezna, ne dosegajo vsi teh kriterijev ter da cele generacije in šole trpijo zaradi dveh, treh posameznikov in da je to celo kriminal, če jo citiram.

Mi smo seveda po tem dogajanju 19. maja 2023 sklicali in je potekala skupna seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino ter Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo s točko dnevnega reda Seznanitev s sistemom preventivnega delovanja Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter policije glede problematike nasilja med mladoletnimi. In so bili sprejeti sklepi soglasno. Sklepi od Nove Slovenije so se nekoliko korigirali, pa vendarle so bili in je koalicija, bom rekla, koalicijski poslanci ste sodelovali zraven in so bili sprejeti sklepi, ki jih bom seveda zdaj tudi prebrala. Prvi tak sklep je bil, da Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo spodbujata in podpirata preventivne aktivnosti policije, strokovnih institucij, nevladnih organizacij in vzgojno izobraževalnih zavodov oziroma institucij, ki spodbujajo sodelovanje in spoštovanje človekovih pravic, kulturo dialoga med kulturno sodelovanje in mirno reševanje sporov.

Drugi tak sklep je bil, da Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da naj v okviru priprave šolske reforme v učne vsebine vnese tudi tematike, ki bodo poudarjale čustveno inteligenco, sodelovanje in empatijo otrok.

Tretji sklep: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Vladi, da preuči veljavno zakonodajo in predlaga spremembe, ki bi učitelje, vzgojitelje in ravnatelje opolnomočile s pedagoško avtoriteto in avtonomijo, omejile možnosti poseganja staršev v strokovne odločitve v vzgojno izobraževalnem procesu ter določile njihovo obveznost za sodelovanje s strokovnimi službami.

Četrti sklep: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, da pregleda vlogo vzgojnih načrtov v osnovnih šolah in poda priporočila za njihovo nadgradnjo.

Peti sklep: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, da opravi analizo ukrepov in zakonodajnih sprememb, ki so jih druge države članice EU sprejele v zvezi s preprečevanjem nasilja med mladoletnimi in z analizo v treh mesecih seznani Odbor za izobraževanje, znanost in mladino, izsledke pa smiselno vključi v pripravo zakonodajnih sprememb.

Šesti sklep: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pozivata Vlado, da preuči pobudo za uvrstitev spletnega ustrahovanja med kazniva dejanja v vseh državah članicah Evropske unije in v roku šestih mesecev pripravi dopolnitve zakonodaje za učinkovitejšo obravnavo spletnega ustrahovanja.

V zvezi s petim sprejetim sklepom je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje 22. junija 2023 v Državni zbor posredovalo dokument, pregled zakonodajnih okvirjev in ukrepov osmih držav članic Evropske unije na področju preprečevanja nasilja med mladimi, konkretnega zakonodajnega predloga pa v Državnem zboru še ni.

V zvezi s spletnim ustrahovanjem in šestim sprejetim sklepom sem seveda na Vlado Republike Slovenije naslovila poslansko vprašanje 14. maja 2024 in prejela odgovor, v katerem je Vlada navedla, da za leto, tekoče leto, predvideva pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, katerega pripravo je začelo Ministrstvo za pravosodje, ki bo opravilo seveda in naj bi opravilo tudi potrebna usklajevanja. V nabor potencialnih sprememb in dopolnitev naj bi bila uvrščena tudi proučitev 134.a in 135. člena Kazenskega zakonika, z vidika morebitnih oblik spletnega ustrahovanja, ki z opisom navedenih kaznivih dejanj v veljavnem besedilu ne bi bile zajete. S konkretnim zakonskim osnutkom nismo seznanjeni, prav tako nismo seznanjeni, da bi se kaj premaknilo tudi v zvezi z ostalimi sprejetimi sklepi.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter vlada sta se na incidente in opozorila šolnikov odzvala le z organizacijo Dneva kulture nenasilja in strpnosti v osnovnih in srednjih šolah, 12. maja 2023 in v delovno skupino Vlade za preučitev stanja učinkovitosti obravnave primerov vseh nasilja, nasilja v družini, spolne zlorabe žensk in otrok in medvrstniškega nasilja. Lahko rečem, da leto pozneje, junija 2024, ko je odmeval v primeru nasilja na Osnovni šoli Velika Dolina, kjer je 14-letni učenec napadel sovrstnika in je zaradi udarca le ta padel, ko se je skušal vstati, pa je prejel še en udarec, in kot je pojasnila mati napadenega, je imel na glavi več kot pol čela prerezanega oziroma počenega in še dodatno ureznino, lahko rečem, da tukaj mogoče nismo odreagirali kot so od nas pričakovali starši vseh otrok in tudi starši napadenega otroka, saj so naslednji dan starši veliko učencev zadržali doma in od 130 učencev so v šolo prišli le štirje. Lahko rečem, da smo o tej temi seveda tudi na tem odboru razpravljali in da so starši in vodstvo šole povedali, da so v preteklem letu Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vsaj šestkrat obvestili o nasilju na šoli. In da so v enem izmed dopisov zapisali, da je eden izmed romskih otrok še posebej problematičen. Želim si seveda tudi z današnjo sejo, ko pregledujemo kaj smo sprejeli in kaj realizirali, da vendarle ostajajo zaveze žal še vedno odprte, pa vendarle še nerealizirane in da te zaveze pozivajo in da so poziv, da je potrebno na tej stopnji ali pa bom rekla, k uresničevanju teh zavez, ki smo jih skupaj sprejeli. Lahko rečem, da smo 5. julija 2024 v Državnem zboru tudi sklicali in je potekala nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino in seveda tudi lokalno samoupravo za Odbor za notranje zadeve in Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide s točko dnevnega reda "Nasilje nad otroki vse pogostejše, šole so nemočne, pristojni pa ne ukrepajo". In da je bil po razpravi sprejet sklep, ki ga bom tudi prebrala: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino, Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno upravo ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Vladi Republike Slovenije predlagajo izvedbo analize že obstoječih protokolov in ukrepov, ki jih pristojne inštitucije izvajajo za reševanje problematike medvrstniškega nasilja. Po opravljeni analizi pa pripravo morebitnih sprememb protokolov in ukrepov za reševanje omenjene problematike." O izpolnitvi omenjenega sklepa iz leta 24 pa žal še vedno nismo nič seznanjeni. V šolah pravijo, da pogosto doživljajo nasilna ravnanja otrok, vedno več otrok je, ki so neobvladljivi, zato šole nimajo vzvodov, kako v takih primerih učinkovito ukrepati in ostalim učencem zagotoviti varno in urejeno okolje za izobraževanje. In ko pride do tako hudega incidenta, da starši otrok ne upajo poslati v šolo in celotna lokalna skupnost zahteva, da se nasilnega učenca umakne iz šole, šola zaradi omejitev v zakonodaji tega ne more storiti. Ministrstvo žal ne ponudi nobene rešitve. Zgolj ponavljam mantro, da je osnovna šola pravica vsakega otroka. In tukaj sprašujem kaj je s pravico vseh ostalih učencev do varnega in urejenega okolja ter nemotenega pouka? Mar je res, da je ta podrejena pravici nasilnih in motečih učencev, da so v šoli? Mladoletniško nasilje zagotovo je večplastno. Na to nas opozarjajo strokovnjaki in zadeva različne resorje, zaradi česar se zdi, da se odgovornost prelaga iz enega resorja na drugega in se posledično ne izpelje učinkovitih ukrepov. Ob vsakem novem primeru nasilja med otroci in mladostniki, ki pridejo v medije, sicer takšni primeri vzbudijo val neodobravanja, pa vendar ostane zgolj pri tem. Na ta način pa kot družba prestopnikom ne pošiljamo dovolj močnega sporočila, kakšno vedenje je nezaželeno do te mere, da bodo sledile tudi resne posledice. Namesto tega jim sporočamo, da se jim ne bo zgodilo nič in lahko torej s svojim vedenjem nadaljujejo. Menimo, da je dovolj le pogovarjanja o nasilju med otroci in mladostniki. Potrebujemo tudi konkretne ukrepe. Načelo ničelne tolerance do nasilja moramo napolniti z vsebino in šolam ter ostalim institucijam dati v roke orodje za učinkovit odziv na medvrstniško nasilje. Zato Odboru za izobraževanje, znanost in mladino predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje tri sklepe.

In jih bom prebrala tudi za današnjo sejo: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Vlado, naj uresniči sklepe Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno upravo ter Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide v zvezi z medvrstniškim nasiljem sprejete na nujnih sejah 19. maja 2023 in 5. julija 2024.

Drugi sklep, ki ga predlagamo v Novi Sloveniji je: da Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Vlado, da v roku treh mesecev pripravi zakonodajne spremembe, ki bi vzpostavile program za socializacijo nasilnih in terapevtsko neodzivnih otrok ter omogočile umik učenca z odklonskim vedenjem iz razreda in njegovo obravnavo v takšnem vzgojnem programu. In tretji sklep: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Vlado, da v roku treh mesecev preuči možnosti sprememb kazensko pravne odgovornosti mladoletnih prestopnikov in njihovih staršev z namenom, da hujša kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletni, ostanejo nekaznovana. Odboru posreduje primerjalno pravno analizo, kako to vprašanje urejajo druge evropske države, ter pripravi predlog ustreznih zakonodajnih sprememb. To so trije sklepi, ki jih predlagamo za današnjo sejo, današnjo sejo smo vložili 29. aprila letos. Žal lahko rečem, glede na odzive vseh vabljenih in v kar velikem številu opravičil, ki jim je sledilo, lahko rečem, da danes mogoče z nami niso tudi strokovnjaki, ki pomembno vplivajo tudi na sistem v Republiki Sloveniji. Opravičili so se. Žal, lahko rečem, predsedujoča, spoštovana predsednica, moja prijateljica, lahko rečem in vse, seja je bila res na hitro sklicana. Verjamem, da vsi ti strokovnjaki so zadržani, imajo delo in so se za današnjo sejo upravičeno. Tako da si želim, da bi v prihodnje, ko bodo take seje, ki so pomembne, ki na nek način poskušajo reševati razmere in preprečevati medvrstniško nasilje. In seznanjati nenazadnje ali nakazovati smer, kakršno si jo želijo tisti, kateri z otroci tudi delajo. To so ravnatelji, to so, bom rekla, direktorji različnih prevzgojnih zavodov, ki nudijo, bom rekla prvo pomoč otroku, ki je zataval na neko tako pot, bom rekla, medvrstniškega nasilja, da se jim seveda omogoči, da pridejo na tako sejo. Jaz se jim zahvaljujem vsem, ki ste danes prišli in tistim, ki ste se opravičili. In res upam, da v prihodnje bomo toliko odgovorni in toliko zavestni, da bomo sklepe, ki so sprejeti, na seji realizirali v nekem doglednem roku v nekem doglednem času, vedno damo rok mesec dni, tri mesece, pol leta. Lahko seveda imate večino, lahko roke tudi popravite. Pa vendarle, sklepi nenazadnje so zavezujoči in pričakujejo vsi. Tako starši, učitelji, ravnatelji, direktorji teh prevzgojnih zavodov, da bo, če je nek sklep sprejet, da bo ta sklep tudi realiziran, za to so odgovorna ministrstva. In seveda se pričakuje večjo odgovornost tudi do sprejetih sklepov in do realizacije le-teh. Toliko za enkrat. Želim si seveda, da izvemo kaj se je novega naredilo na področju tega sklepa, mogoče poleg dveh je še kakšen dodaten bil realiziran, pa da nismo v tem času bili obveščeni. Predvsem pa želim seveda, da razumete, da je to medvrstniško nasilje resen problem, ki dejansko ne da moti samo tistega, ki ga povzroča, ker nima mej, ampak tudi vse ostale v razredih in otežkoča tudi normalen učni in vzgojni proces.