Hvala. Spoštovani predsednik odbora, spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister in ostali prisotni!

Predlog Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas je Državni svet obravnaval na 27. seji, 16. aprila letošnjega leta. Predhodno pa sta ga sta se do njega opredelili tudi dve komisiji Državnega sveta: Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot pristojna komisija in Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance kot zainteresirana komisija. Kot smo bili seznanjeni, je predlog zakona rezultat daljšega in intenzivnega socialnega dialoga. Dejstvo, da so se socialni partnerji uspeli uskladiti, smo v Državnem svetu prepoznali kot zelo pozitivno in pohvalno novico. Saj smo bili nekaj časa vajeni stagnacije v delovanju Ekonomsko-socialnega sveta, kar je bilo na to zelo jasno razvidno tudi v okviru zakonodajne procedure. Seznanjeni smo bili tudi z dejstvom, da je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kot eden od ključnih izvajalcev zakonskih določb pripravljen na implementacijo zakonske vsebine, pri pripravi katere je, tudi aktualno, sodeloval. Ocenili smo tudi, da je nujno, da ima država na voljo ustaljene mehanizme odzivanja v povezavi s trgom dela in delovanjem gospodarstva v primeru kriznih razmer in pojav izrednih okoliščin kot so naravne nesreče. S tega vidika predlog zakona predstavlja pravo rešitev. Na podlagi prepoznanih pozitivnih učinkov predlaganih zakonskih rešitev na gospodarstvo in zaposlene. V njem pa smo ugotovili, da bi tovrstno stalno shemo skrajšanega delovnega časa kazalo vzpostaviti še za kakšne druge kategorije ne zgolj za delodajalce, pri njih zaposlene in pri njih zaposlene osebe. To, da v času kriz kar nekaj kategorij samozaposlenih potrebuje podporo države, zaradi manjšega povpraševanja po njihovih izdelkih oziroma storitvah se je jasno pokazalo že v času krize, povezane z virusom covid 19. Takrat se je rešitve za posameznike, katerih ekonomskosocialni položaj je odvisen zgolj od njihove lastne zmožnosti, da si zagotovijo delo, iskalo v okviru začasnih ukrepov znotraj interventne zakonodaje. Državni svet ocenjuje, da bodo v primeru ponovnega pojava izrednih razmer vsi navedeni v slabšem položaju kot tisti, ki bodo zaposleni pri delodajalcih. Odvisno bodo namreč od hitrosti morebitnega sprejema interventnih ukrepov, kar pomeni, da bodo lahko deležni ustrezne pomoči države šele po več mesecih. To, da bodo zaradi izgube dohodka pristali na plečih države, pa bo za slednje lahko predstavljalo večjo obremenitev, kot če bi se jim omogočilo vključitev v shemo skrajšanega delovnega časa. Posledično so ob izraženi podpori predlogu zakona v Državnem svetu pozivamo, da se shemo skrajšanega delovnega časa razširi tudi na samostojne podjetnike posameznike, kulturne delavce, ki samostojno opravljajo dejavnost samostojne podjetnike posameznike, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji, zasebne športne delavce, vpisane v razvid zasebnih športnih delavcev in samozaposlene v kmetijstvu. Upamo, da smo s predlogom zajeli vse ranljive kategorije samozaposlenih. Sicer pa ima predlagatelj oziroma odločevalci možnost seznam po potrebi še razširiti. Kdaj, kako in na kakšen način naj se upošteva naš predlog, smo prepustili oblikovalcem politik in odločevalcem. Če smo prav seznanjeni, se je Vlada do našega predloga že opredelila in se strinja, da je omenjena problematika potrebna temeljite obravnave in priprave ustreznih normativnih rešitev. Vendar pa naj bi se ukrepe za prej omenjene skupine izkazalo izven tega zakona, iskalo izven tega zakona v okviru področne zakonodaje ministrstev pristojnih za gospodarstvo, kmetijstvo, kulturo, in šport. In ne in ne ministrstva, pristojnega za delo. Državni svet je na plenarnem delu, kot že rečeno, predlog zakona, ki je bil predhodno usklajen s socialnimi partnerji podprl. Hvala lepa za vašo pozornost.