Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. V svojem mnenju je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da predlog zakona, s katerim se vzpostavlja stalna shema skrajšanega delovnega časa, ni skladen z načelom določnosti, saj pomen ključnih izrazov ni jasno določen. Uporabljena terminologija kot tudi uporabljena tehnika sklicevanja pa sta nedosledni. Struktura zakona, tako razporeditev po glavi kot nekaterih členov, ne sledi logičnem sosledju materije, ki se ureja, kar zmanjšuje preglednost predpisa. Navedene nejasnosti lahko vodijo do neskladja med zakonsko ureditvijo in njenim izvajanjem ter do odstopa od zastavljenih ciljev zakona. če je pravna norma do te mere nedoločljiva, da tudi z ustaljenimi metodami razlage ni mogoče določiti njenega pomena pa bi bila lahko ureditev tudi v nasprotju z načelom delitve oblasti in načelom legalitete skladno s katerim mora zakon zagotavljati vsebinsko podlago za izdajo splošnih in posamičnih aktov izvršilne veje oblasti. S tem v zvezi z Zakonodajno-pravna služba opozarja na določbe 12. in 13. člena predloga zakona, ki vsebuje tri definicije izreka sklepa iz 12. člena. Zakonodajno-pravna služba je opozorila tudi na več določb, ki bi bile lahko ustavno sporne. S tem v zvezi Zakonodajno-pravna služba še posebej izpostavlja 20. in 21. člen predloga zakona, ki bi bila lahko v neskladju z 38. členom Ustave, kar je izpostavil tudi informacijski pooblaščenec. Poleg tega pa Zakonodajno-pravna služba opozarja na kršitev načela / nerazumljivo/ v zvezi s 17. členom predloga zakona. Z vidika prvega odstavka 14. člena Ustave pa bi bilo treba dodatno pojasniti tudi 2., 5., 18. in 19. člen. Z vidika 74. člena Ustave pa 6. člen predloga zakona. Tudi obrazložitev členov predloga zakona je izredno pomanjkljiva in v nasprotju s sedmim odstavkom 115. člena Poslovnika Državnega zbora, saj zgolj povzema njihovo vsebino, namesto da bi pojasnila namen, posledice in medsebojna razmerja zakonskih rešitev, Kar je ključno za presojo njihove ustavnosti in za razlago ter uporabo zakona v praksi. Predlagani amandmaji odbora obsežnih pripomb Zakonodajno-pravne službe ne naslavljajo, z izjemo minimalnih nomotehničnih popravkov. in vsebinske spremembe k 15. členu, ki pa je v očitnem nasprotju z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, da izjave stranke v upravnem postopku, s katerimi se ta zgolj zavezuje, da ne krši oziroma ne bo kršila določenih zakonskih določb ne more predstavljati dokaznega sredstva za ugotovitev dejanskega stanja, relevantnega za vsebino izreka upravne odločbe. Predlog zakona tako po mnenju Zakonodajno-pravne službe ostaja sporen, z ustavno pravnega vidika notranje neskladen ter nomotehnično pomanjkljiv. Hvala.