Hvala lepa in lepo pozdravljeni.

Zdaj, zakon, ki je pred vami je bil soglasno usklajen in potrjen v Ekonomsko-socialnem svetu, pobuda zanj pa prihaja iz gospodarstva. Namreč, že lani, ko je začela klicati predvsem nemška avto industrija, so se znaki krize začeli kazati tudi v določenih sektorjih pri nas. Nenazadnje je na nemško avtoindustrijo vezane ga približno 7 procentov slovenskega BDP. Zdaj, letos se situacija še poslabšuje s terenskimi vojnami, ki jih je sprožil Trump in je gospodarska situacija v svetu negotova. Kot ministrstvo za delo pa imamo, kar se mene tiče, prvo nalogo, da skrbimo za to, da so ljudje zaposleni, da imajo delo. Zato smo pogledali v preteklost, kako in pa v sosednje države, kako se take stvari rešujejo. Zdaj v preteklosti smo v zadnjih dveh velikih gospodarskih krizah, se pravi po letu 2008 in pa med korona krizo imeli vzpostavljene začasne sheme za skrajševanje delovnega časa ali pa čakanje na delo. Kar je pomenilo, da so lahko tisti zaposleni, ki so ostali brez polovice dela, polovico časa bili na čakanju, polovico časa so delali. V Avstriji in v Nemčiji imajo take sheme vzpostavljene že par desetletij kot redne sheme, se pravi, kot sheme, ki jih lahko Vlada aktivira za določene panoge in se podjetja in zaposleni poslužijo teh koristi takrat, ko je gospodarska situacija negotova in ko podjetja delo in naročila izgubljajo. Zdaj smo tako stalno shemo vzpostavili, s tem zakonom jo vzpostavljamo tudi v Sloveniji. Ne bo veljala kar ves čas, ampak jo bo morala vsakokrat, ko bo vlada ocenila, da je to potrebno, aktivirati? S sklepom Vlade. Se pravi, če pride kriza, ne vem, se začnejo te trgovinske vojne zares poznati bomo videli, da podjetja izgubljajo naročila in da obstaja veliko tveganje, da zaposleni izgubijo delo. Bomo seveda pač tako shemo aktivirali za to, da prvič, podjetja ne bodo propadala, in drugič, da bodo zaposleni lahko obdržali delo. S tem želimo predvsem reševati brezposelnost oziroma brezposelnost še preden se pojavi. Če tukaj mogoče malo primerjave naredim, ko sem jaz fakulteto končeval leta 2012, je bila brezposelnost v Sloveniji tam na ravni 135000 brezposelnih, danes imamo 45000, se pravi smo na trikrat nižjem nivoju in tak nivo lahko ohranjamo v negotovih okoliščinah samo, če bomo politiko države pametno peljali. Zato, ker sta obe strani, se pravi tako sindikati kot delodajalci ocenili, da je tak ukrep smiseln in pameten, sta mu tudi dala soglasje.

Bom pa na kratko predstavil, kako se ta shema aktivira, pa kaj pomeni. Zdaj prvič, kot rečeno, aktivira se, če se pojavi gospodarska kriza ali pa, ne vem, naravna nesreča v smislu poplave v državi, potem Vlada s sklepom lahko aktivira to shemo. V shemo se lahko priglasijo vsa podjetja, ki bodo pokazala, da vsaj 30 odstotkom svojih zaposlenih mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Se pravi, to sta dva vstopna kriterija. Tega seveda država ne more striktno preverjati, bodo se pa morala podjetja z izjavo jasno zavezati in pokazati pač z dokazili, da so tolikšen del naročil izgubila, da 30 odstotkom svojih zaposlenih v grobem pač ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela. Ta podjetja seveda ne bodo smela biti v stečaju, morala bodo imeti izpolnjene dajatve in ne bodo smela imeti neplačanih obveznosti do države in ne smejo biti neposredni ali posrednik, uporabnik proračuna Republike Slovenije. Ko podjetje čez ta filter pride, preverjal bo to zavod za zaposlovanje - mišljeno je, da se vloge najkasneje v 14 dneh preveri - bodo podjetja lahko za posameznega delavca dobila 60 odstotkov subvencije za bruto plačo posameznega delavca, če ta ne bo večja od polovice zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji. Med tem, ko bodo delavci na skrajšanem delovniku, se pravi, bodo del tedna čakali na delo, bodo imeli pravico in dolžnost se izobraževati. Ne bo dolžnost v smislu, da bi bila sankcionirana, bo pa dolžnost v smislu, da se bo delavce, če bodo hodili na izobraževanja, na dodatna usposabljanja nagradilo s 100 evri mesečno. In to je v grobem to, kar ta zakon prinaša. Se pravi, predvsem prinaša ščit pred potencialno krizo, ki prihaja zaradi negotove situacije v Evropi, pa zaradi zaostrene situacije v svetu, ki jo sprožajo predvsem Trumpove trgovinske vojne. Evo, toliko mogoče z moje strani za uvod. Hvala.