Hvala predsedujoča za besedo. Lep pozdrav. Jaz bi se mogoče najbolj opredelil glede delovanja agencije v smeri preskrbe s kmetijskimi, živilskimi proizvodi. Gre za zelo pomembno področje, kjer sicer vem, da agencija ne more preprečiti določenih prevzemov podjetij, ampak nasploh bi pa bilo to dobro izhodišče za politiko na tem področju. Sicer jaz nikjer nisem zasledil, zdaj ne vem, ali je agencija obravnavala torej prevzem Panvite, nakup Panvite, ki je bil opravljen v lanskem letu. Gre za zelo pomembno področje, predvsem zato, ker dejansko hrvaški lastnik, ne samo s prevzemom Panvite, ne samo, da pridobiva neko kmetijsko proizvodnjo, pridobiva celo zelo pomembna kmetijska zemljišča. Sicer videl sem, da je agencija obravnavala nakup Celjskih mesnin s strani Mesne industrije Barača Pivac, kjer sicer do nakupa ni prišlo, ker mislim, da so hrvaški organi pregona nekako to zaustavili, ker je prišlo do tega. Sicer smatram, da mogoče glede same koncentracije, preprečevanja konkurenčnosti ni tako pereč problem, je pa pereč problem zato, ker Slovenci oziroma v Sloveniji vsa kmetijska proizvodnja, podjetja prodajamo tujcem. Prodali smo Žito, prodali smo Drogo Kolinsko, prodali smo sedaj Panvito, prodali smo Radensko, prodali smo pivovarno in tako in tako naprej. In mi pomembno industrijo, torej industrijo, ki proizvaja hrano, prodajamo tujcem. In tu mislim, da je zelo velika težava, predvsem glede samooskrbe. Zdaj, načeloma novi lastniki, nekateri zelo dobro ravnajo. Vem, da dobim podatke na Radenskem, tako da so zadovoljni z lastniki, da podjetja dobro poslujejo in tako naprej. Vendar lahko pride do težav, ko bo prišlo do nekih problemov in bodo lastniki rekli, stop, ne bo šlo za naš interes in lahko pride tudi do težav. Zdaj, agencija je ugotavljala predvsem neke težave v tej verigi s kmetijskimi, živilskimi proizvodi, ko trgovci izseljujejo, torej kmetovalce s cenami teh proizvodov, tudi s tem, da morajo potem plačevati marketing, ki se izvaja v njihovih letakih in tako in tako naprej. In tu je težava, to ugotavljamo tudi v drugih odborih, kajti nekako cena živil pri kmetovalcih pada, v trgovini pa raste. Torej, na nek način, če kmetovalec, ne vem, zdaj mleko, torej mleko pada, v trgovini raste, torej nekje nekdo zdaj tu denar dobiva. Davek, je enak, torej po vsej dosti, torej trgovina in zato bi bilo potrebno v tej smeri delovati, pa ne gre tu za agencijo, ampak nasploh pogled v prihodnje glede kmetijske in te politike, da zaščitimo torej predvsem domačega kmeta, domačo hrano. Smer prav zato, ker se tudi dogaja, da pač te industrija, tudi mesarji in tako naprej, potem uvažajo poceni živino ali hrano ali meso ali karkoli, prepakirajo v Sloveniji in potem prodajajo kot pakirano v Sloveniji, kot nek slovenski proizvod. Zato bi bilo na tem področju, vsaj tako menim, narediti neke ključne poteze, da se zadeva zaščiti, da se zaščiti slovenskega kmeta, predvsem pa zelo pomembno predelovalno industrijo. Zdaj prodajati vse povprek tujcem, mislim, da to ni v redu. Celo pri prodaji Panvite, kjer pridobivajo tujci zelo velike površine zelo kvalitetnih kmetijskih površin in tu lahko potem tudi novi lastnik tudi slovenske kmete nekako drži v šahu, jih izigrava. Zato bi bilo, vsaj po mojem mnenju, potrebno narediti nek korak v tej smeri, da se kmetijstvo, tudi kmetijske površine v tej smeri in pa tudi kmetijska industrija in tudi kmetovalci zaščiti v tej smeri.