Hvala lepa gospod predsednik.

Vsem prav lep pozdrav, še posebej našim gostom!

Moje vprašanje se bo nanašalo na obmejno območje, in sicer gre za občino Lendava vas Hotiza, mejna vas Hotiza. V zadnjem času se je kar nekaj ljudi iz Prekmurja obrnilo na mene. O tem pišejo tudi lokalni mediji. Najbrž Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ni s problematiko podrobno seznanjeno. Tako da, gospod predsednik, že uvodoma povem, da bom sprejel tudi kakšen pisni, podrobnejši pisni odgovor, ker najbrž v tem kratkem času, kolikor je poslovniško možno, ne bo možno dati eksaktnih odgovorov. Zdaj, čisto tako, občutek je, da bi Hrvati radi imeli gozdove Slovencev na mejnem območju ob reki Muri. In sicer evropski naravovarstveni projekt, ki se mu reče LIFE RESTORE for MDD, MDD pomeni Mura, Drava, Donava. Ta evropski naravovarstveni projekt odpira občutljivo geopolitično vprašanje, ki mu izgleda vsaj do danes slovenska oblast ne posveča dovolj pozornosti. Hrvaška ustanova bi z evropskim denarjem kupovala in že kupuje slovensko lastnino na hrvaškem ozemlju na spornem obmejnem območju. Vemo kakšna je situacija. Slovenija je želela imeti, ko smo pripravljali memorandum za evropsko oziroma za haaško arbitražno sodišče, bil sem zraven, smo navajali in izražali tudi naše ambicije, da bi ozemlje ob reki Muri bilo naše, slovensko. Potem je prišlo do razsodbe arbitražnega sodišča. Te razsodbe hrvaška država ne spoštuje. Dejansko pa se dela, kot da je ta razsodba dejansko veljavna. In povsem normalno je, da glede na to, da meja ni določena in da s tem, ko Hrvaška kupuje zemljišča od slovenskih lastnikov, je povsem logično na nek način, pripravlja teren za neka nova pogajanja, če pač nikoli Hrvaška te arbitražne razsodbe ne bo sprejela. Torej, Slovenska stran si je v arbitražnem postopku prizadevala, da bi bilo to območje ob Muri priznano kot del Slovenije, vendar pri tem pač nismo bili uspešni. Kljub temu so številna gozdna in kmetijska zemljišča na tem območju po pregledu hrvaške zemljiške knjige še vedno pretežno v lasti slovenskih državljanov, predvsem z območja lendavske občine. Prav to je izzvalo številne pomisleke, saj bi s tem Hrvaška javna ustanova pridobila gozdove, ki so v lasti slovenskih državljanov, in to z evropskim denarjem. Gotovo mi boste lahko odgovorili, ja, smo v Evropski uniji in velja prost pretok kapitala, ljudi in tako naprej. Ampak tukaj gre posebej izpostaviti, da gre za zelo občutljivo mejno področje, kjer meja ni definirana.

Ko govorimo o hrvaški ustanovi povem, da gre za medžumrsko prirodo. To je javna ustanova za zaščito prirode. Zdaj, tisti, ki tam živimo, se strinjamo, da gre za politično zelo občutljivo območje, za katero sicer, kot že rečeno, Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe, a hkrati deluje skladno z njo. To je zanimivo. Po našem mnenju gre za nedoslednost, ki zahteva tudi odziv slovenskih državnih inštitucij.

Zato moje vprašanje, gospod državni sekretar, kot rečeno, najbrž mi danes kaj dosti ne boste mogli povedati, ker ne vem koliko poznate to situacijo. Bom zadovoljen, če nam, temu odboru pošljete širši pisni odgovor in v katerem tudi pričakujem kakšne bodo aktivnosti slovenske vlade oziroma vašega ministrstva, ki ga tukaj zastopate v zvezi s to problematiko. Hvala lepa.