Dober dan, lep pozdrav vsem skupaj. Mogoče pri teh tematikah se zdi, da so zelo komplicirane in zlasti, ker se uporablja neko izrazoslovje, morda velika večina sploh ne ve, za kaj gre, ampak tukaj je ključna stvar, kako se te debirokratizacije sploh lotevamo in preden razpravljamo o tem kaj se bo naredilo, jaz mislim, da je treba še razložiti kakšne neumnosti so bile v preteklem mandatu narejene zaradi, bi rekel, te nore zelene ideologije, ki se je širila tudi v smislu razne birokracije, ki se je nalagalo različnim podjetjem. Mi zdaj tukaj se oziroma OZU se bo opredelil glede tega. Kakšno bo stališče Slovenije pri dveh direktivah, ki sta bila na nek način, vsaj kar se tiče zame popolnoma nepotrebne.

Prva direktiva je tako imenovana CSRD, ki govori Corporate Sustainability Reporting Directives. Pač, to gre za direktivo, ki je številnim podjetjem nalagala, da morajo poročati o tem, kako zdaj prispevajo k trajnosti in podobnimi stvarmi. Nato imate pa še drugo direktivo, ki se imenuje CSDDD, trije D-ji, Corporate Sustainability Due Diligence Directives. Tukaj so pa bila podjetja obvezana, da poročajo o temu, kako uvajajo skrb za človekove pravice, kakšen je njihov vpliv na okolje, da delajo tudi plane, klimatske plane, kako bodo naredili klimatsko tranzicijo in tako naprej. Še enkrat poudarjam, to so po moji oceni vsi nesmiselni bruseljski birokratizmi iz prejšnjega mandata in takšne stvari so se pač nalagale podjetjem in to je dodatna birokracija podjetjem in to je dodaten strošek. Ker kar se mene tiče, so stvari relativno enostavne. Vsaka država in tudi Evropska unija ima jasen predpis, v kakšnih okoljskih in tudi drugih socialnih okvirih mora neko podjetje delovati, se pravi, podjetje, da lahko na slovenskem trgu deluje, mora izpolnjevati to, to in to, v delovno pravnem smislu in mora izpolnjevati to in to in to v okoljskem smislu. Tako, da so tovrstna poročila popoln nesmisel, velika traparija, ki je samo dodaten strošek in breme številnim podjetjem. In jaz sem vesel, da smo v Evropskem parlamentu 3. aprila že glasovali o tem, da se ta norost vsaj začasno zaustavi v tem smislu, da se izvajanje tega preloži, v enem primeru za dve leti, v drugem primeru za eno leto. Ker gre tukaj za trialog, kar pomeni, da se mora strinjati tako Evropska komisija, ki je seveda to predlagala, Evropski parlament se je že strinjal, zdaj se čaka še na države članice, zato tukaj Slovenija tudi sprejema stališče in jaz seveda to podpiram, da Slovenija podpre te stvari, da se ta, kot je državni sekretar govoril, "Stop the clock", kar pomeni, da se prestavi to poročanje še za dodatni dve leti, ampak moja ocena je, da to seveda ni dovolj. Vsaj v naši politični skupini smo imeli zelo intenzivne razprave, da, okej, zdaj, v tej prvi fazi prvi ukrep mora biti, da se te stvari zaustavijo, skratka, da se vsaj formalno prestavi to poročanje za nekaj let, v tem vmesnem obdobju je pa treba absolutno te direktive spremeniti v najboljši možni meri, jih celo odpraviti, ker so nesmiselne in so dodatno birokratsko breme. Torej, jaz bi seveda bil zelo vesel, če bi poslanci podprli ta predlog, da Slovenija seveda to podpre, da se ta zamik roka za poročanje podpre tudi s strani Sveta Evropske unije. Seveda pa pričakujem, da bo potem Slovenija tudi med tistimi državami članicami, ki bodo podpirale, da se te direktive enostavno odpravi oziroma zradira na največjo možno mero. Ker ne prispevajo k ničemur, prispevajo k večji birokratski otežitvi številnih podjetij.