Lep pozdrav, dobro jutro vsem skupaj. Bom poskušal z glede na okoliščine nekoliko skrajšati to, kar je tu napisano.

Torej, komisija, Evropska komisija je z direktivo 2020/1057 leta 2022 harmonizirala prijavo čezmejnega dela v sektorju mednarodnega cestnega prometa ter jo prenesla na skupni javni vmesnik Evropske komisije Road Transport Poost in dcloration za Ledno, povezanim s sistemom IMI. Ponudniki storitev v sektorju cestnega prometa ne podajo izjav o napotitvah v nacionalnih sistemih držav članic, ampak uporabljajo večjezični standardni obrazec na javnem vmesniku Road Transport poost in dcloration, povezani s sistemom IMI. Sistem IMI je elektronsko voden sistem, ki je bil razvit s ciljem izvajanja upravnega sodelovanja med državami članicami in komisijo. V povezavi s čezmejnimi delavci se sistem IMI že skoraj deset let uporablja za upravno sodelovanje. Glede na pozitivne izkušnje izvajanja direktive, zlasti z vidika olajšanja postopkov prijave čezmejnega dela ponudnikom storitev se je komisija odločila, da podobni sistem notifikacij, ki temelji na uporabi večjezičnega standardnega obrazca na javnem vmesniku, povezanim v sistem IMI, uvede tudi za druge dejavnosti. Komisija ocenjuje, da bi v primeru sočasne uporabe javnega vmesnika v vseh državah članicah ponudniki prihranili med 477 in 635 milijonov evrov letno.

Poleg zmanjšanja administrativnih bremen ponudnikov storitev se s predlogom uredbe zasledujejo naslednji cilji: prostovoljni pristop, uredba za države članice ni zavezujoča, varstvo pravic delavcev, zmanjšanje upravnega bremena za organe države članice in olajšanje upravnega sodelovanja ter harmonizacija obrazca Prijave napotitve in način njegove vložitve. V skladu z obstoječim stanjem je Vlada Republike Slovenije preučila možnost pristopa k uporabi standardnega večjezičnega obrazca na javnem vmesniku, povezanim z IMI, ki ga ureja predlog uredbe in sprejela naslednje stališče: Republika Slovenija pozdravlja ukrepe, ki so namenjeni izboljšanju delovanja enotnega trga ter za vpletene predstavljajo olajšanje postopkov. ob sočasnem zagotovilu, da predlagani ukrepi ne posegajo v varstvo pravic delavcev. Republika Slovenija prepoznava pomen učinkovitega sodelovanja držav članic na področju nadzora nad spoštovanjem pravil v zvezi z napotenimi delavci. V tem oziru naslavlja in pozdravlja vse ukrepe, ki tako sodelovanje podpirajo in olajšujejo. Menimo, da je predlog uredbe pomemben zlasti za države, ki prijave napotitve še nimajo v elektronski obliki, saj bodo poleg prihrankov s tem učinkoviteje zagotavljale varstvo pravic napotenih delavcev na svojem ozemlju. Republika Slovenija pozdravlja prostovoljnost pristopa k uredbi, to je pomembno, to je pomembno zlasti za države, ki so same predhodno že uvedle učinkovite ukrepe kot tudi za države, ki so svoje sisteme notifikacij uvedle s pomočjo sredstev Evropske unije, in bi jih želele uporabljati tudi v prihodnje. Republika Slovenija poudarja pomen celovitega spremljanja stanja na področju čezmejnega izvajanja storitev, ki bi moral zaobjeti vse udeležence, zato meni, da bi bilo treba spremljati stanje vseh oseb, tudi tistih, ki jih direktiva ne obravnava. S ciljem, da se k uredbi lahko pridružijo članice, ki to želijo, bo v pogajanjih Republika Slovenija zagovarjala sprejem predloga uredbe. Pri tem bo Slovenija odločno zagovarjala načelo prostovoljnega pristopa k uredbi. Glede na to, da je Republika Slovenija na podlagi nacionalne zakonodaje sprejete v letu 2023 že vzpostavila delujoč sistem notifikacij napotenih delavcev, v tem trenutku brez posegov v nacionalno zakonodajo ne moremo pristopiti potem k izvajanju uredbe. Toliko, hvala.