Govor

Nikolina Prah

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Iz stališča Vlade o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ki so ga vložili poslanci NSi izhaja, da Vlada podpira cilj, ki ga predlagatelj z novelo zakona zasleduje. Razumemo željo po večji prožnosti pri prenosu pravic do delnic Vzajemne in se strinjamo, da je v določenih okoliščinah to lahko koristno za upravičence. Vendar pa moramo ob tem izraziti določene zadržke glede predlaganih rešitev. Če prav razumemo namen odpravljanja absolutne prepovedi prenosa pravic do delnic Vzajemne, menimo, da je treba pri tem skrbno pretehtati tveganja. Ko govorimo o prenosu pravic do delnic še pred njihovim dejanskim obstojem na računu vrednostnih papirjev, vstopamo na neko novo področje. Trenutno imamo dobro uveljavljene sisteme za prenos že obstoječih delnic, katerih delovanje je preizkušeno v praksi. Pri tej novosti pa se lahko soočimo z izzivi, ki jih danes ne moremo v celoti predvideti. Predlog zakona sicer omejuje prenos pravic do delnic na ožji družinski in sorodstveni krog, opredeljen po zakonu o davku na dediščine in darila, vendar pa Vlada meni, da je treba dodatno preučiti primernost te definicije z vidika preprečevanja zlorab in zagotavljanja enakosti med vsemi upravičenci. Ožje kot je sorodstveni krog opredeljen, manj je možnosti za zlorabe in napake pri preverjanju sorodstvenih razmerij. Predlog amandmaja k 2. členu predloga zakona, ki ga je vložila Poslanska skupina NSi tega pomisleka ne naslavlja v celoti, saj še vedno ohranja zelo širok krog upravičencev. Prav tako je potrebno nasloviti vprašanje tehnične izvedljivosti predlaganega prenosa pravic do delnic pred dejanskim vpisom v register. Na zakonodajni ravni je po našem mnenju potrebno zagotoviti ustrezne mehanizme za identifikacijo strank in primerno obliko pravnega akta oziroma izjave volje za prenos, ki bi zagotavljala pravno varnost vseh vpletenih. Rešitev bi lahko bila overitev izjave volje pri notarju ali na upravni enoti oziroma v poslovalnicah Vzajemne na vnaprej predpisanem obrazcu. Predlog, ki prepušča to ureditev v celoti Ministrstvu za finance, po našem mnenju ni ustrezen, saj bi moral že zakon vsebovati postopke in načine ugotavljanja prave volje prenosnikov pravic do dela Vzajemne. V podzakonskem predpisu pa lahko Ministrstvo za finance to podrobneje uredi. Ureditev na zakonski ravni je primernejša tudi z vidika varstva osebnih podatkov. Vlada se zaveda pomena ohranitve davčnih ugodnosti za upravičence. Predlagana rešitev, ki bi te ugodnosti razširila tudi na osebe, ki pridobijo delnice s prenosom ali dedovanjem, pa po mnenju vlade zahteva dodaten premislek. Razlogi in javni interes, ki bi narekovali širjenje davčne ugodnosti na osebe, ki niso v posebnem položaju v postopku preoblikovanja Vzajemne v gradivu niso. Pojasnjeni brez utemeljitve z dodatnim interesom, ki izhaja iz neposrednega razmerja z Vzajemno, bi predlagana širitev davčnih odhodnosti lahko odprla vprašanja o ustavni skladnosti celotne oprostitve glede na enako obravnavo imetnikov drugih delnic oziroma deležev. V zaključku naj še povem, da predlagana novela Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne posega na zahtevno področje, kjer je nujna premišljenost. Na ministrstvu smo preučili tudi vložene amandmaje koalicije. Ti ožijo sorodstveni krog in z natančnejšo definicijo upravičencev do prenosa pravic do delnic prispevajo k večji določnosti zakona in k njegovemu učinkovitejšemu izvajanju. Z opredelitvijo oblike izjave, volje in drugimi dopolnitvami pa tudi izboljšuje jasnost zakonskega besedila s sklepoma. Torej ideja, ki ji sledi novela zakona, to podpiramo, je potrebno delati tako, da bo v praksi izvedljiva. In da bodo ustrezno naslovljena vsa tveganja, ki lahko nastajajo. z izjemami, kot omenjeno, te pomisleke vloženi amandmaji koalicije delno naslavljajo. Hvala.