Najlepša hvala za besedo, se opravičujem za zamudo sem si želel samo sprintati to, kar sem si napisal, da v tem uvodnem delu ne bom glih z glave govoril. Torej zdravo.

Dovolite mi, da na začetku na kratko povzamem mnenje Republike Slovenije glede predlogov NSi, ki jih je, ki jih predlaga ta stranka in jih obravnavamo danes. Vlada je na stališču, da so predlogi strokovno neustrezni, slabo pripravljeni in v praksi neizvedljivi. Iz teorije in prakse na področju socialnega varstva je jasno izkazano, da zlasti v populaciji ranljivih in prikrajšanih otrok in njihovih staršev. Kaznovalni ukrepi, sploh, kakor predlagani, na podlagi birokratsko slepega avtomatizma, ne prinašajo zadovoljivih rezultatov, ampak ravno nasprotno, poglabljajo nezaupanje in prepad med družbenimi skupinami. Glede tako imenovanega avtomatičnega dodeljevanja transferjev v naravi za določene upravičence opozarjam, da avtomatično izplačevanje denarnih transferjev v naravi na način, kot je predlagano, poleg tega, da je pravno nevzdržno v praksi sploh ni mogoče, ker takšnega sistema, ki bi to omogočal ni. Tesno sodelovanje z družino upravičencem oziroma gospodinjstvom je namreč predpogoj za organizacijo izplačevanja transferjev v naravi. Če se pri posameznem upravičencu oziroma gospodinjstvu ali družini ugotovi, ali se pojavi domneva o nenamenski porabi, je center za socialno delo dolžan to na terenu preveriti in v posameznih primerih ugotoviti, ali gre res za nenamensko porabo in pa določiti, na kakšen način se bo transfer izplačeval. Glede na okoliščine upravičenca se center za socialno delo in upravičenec dogovorita oziroma center za socialno delo določi na kakšen način bo funkcionala potekala. Praviloma gre za plačilo tekočih računov neposredno s strani centra za socialno delo elektrika, voda ter za naročilnice v konkretnih trgovinah s hrano oziroma gospodinjskimi pripomočki, kjer lahko upravičenec na naročilnico kupi denimo samo hrano in gospodinjske pripomočke. Praviloma se del denarja, se del transferja nakaže tudi v denarju za transport in druge potrebe, ki jih lahko zadovoljuje uporabnik samo z denarjem. Ti dogovori so močno odvisni od posameznih upravičencev, njihovih socialnih mrež, praks in dostopnosti storitev v njihovih krajih. Denimo, s katerimi konkretnimi trgovinami se dogovori za naročilnice, katera živila upravičenec kupuje z gotovino, na tržnici ali pri kmetu in tako dalje. Pri tem center za socialno delo ne more dopustiti, da bi se z denarno socialno pomočjo poplačevalo pretekle dolgove, saj je namenjena za kritje tekočih stroškov, ki so povezani s preživetjem. Točno na tak način se dodeljevanje transferjev v naravi izvaja tudi v praksi, kjer je tako dodeljenih približno tisoč denarnih socialnih pomoči mesečno in tisoč otroških dodatkov letno. Dejstvo je, da se izplačevanje transferjev v naravi ne more urediti z odločbo, ampak zgolj z individualno obravnavo družine. Kot že večkrat pojasnjeno, se transfer izplača v naravi, če se s strokovno in individualno obravnavo družine potrdi, da transfer ni porabljen v skladu s svojim namenom. Pri tem za denarno socialno pomoč velja, da je namenjena za preživetje upravičenca in njegove družine, pri otroškem dodatku pa je namen skrb za otroka in zasledovanje njegovih najvišjih koristi. Vsi se strinjamo, da je v otrokovo najvišjo korist, da obiskuje vrtec ter se vključi v obvezno osnovnošolsko izobraževanje, a dejstvo, da otroci iz neke družine ne obiskujejo šole samo na sebi, še ne pomeni, da starši ne ravnajo odgovorno ali pa da je transfer porabljen nenamensko. Ne vem, koliko od vas je kadarkoli v življenju od blizu videlo pravo revščino. V nekaterih okoliščinah ali če želite, v nekaterih romskih naseljih gospodinjstva nimajo tekoče vode ali pa je ta ledeno hladna oziroma iz cevi teče po kapljicah. Elektrike ni ali pa jo je tako malo, da se nanjo ne more priklopiti pralni stroj. Te družine živijo v hladu, v vlagi, v razmočenih in plesnivih bivališčih. Za otroke ni organiziranega prevoza v šolo, otroci niso čisti in niso v stanju, da bi lahko dostojanstveno in enakopravno obiskovali pouk s svojimi vrstniki. Na eni strani niso izpolnjeni osnovni pogoji za to, da bi lahko otroci na primeren način obiskovali pouk s svojimi vrstniki, na drugi strani pa si njihove mame želijo, da bi njihovi otroci obiskovali pouk, bili ta čas na toplem in dobili tudi topel obrok. V teh primerih ne gre za to, da bi te matere nenamensko porabile otroški dodatek, ampak za to, da ni materialnih pogojev za dostojanstveno in produktivno vključevanje otrok v vzgojno izobraževalne institucije. Ukrep, ki bi takšni materi dodatno zagrenil življenje, tako ni samo neutemeljen, ampak je krut in v nekaterih primerih lahko tudi izrazito škodljiv za ženske in otroke.

Govorim v primerih, kjer z družinskimi proračuni in s tem tudi z vsemi denarnimi transferji razpolaga moški, ki se je izvzel iz organizacije vsakodnevnega življenja družine, denimo iz priprave otrok za šolo. Vaš predlog bi lahko v tej najbolj ranljivih skupnosti mater in otrok pomenil, da bi oče v izogib odreditvi izplačevanja transferjev v naravi nasilno pritisnil na ženske in otroke, da gredo za vsako ceno v šolo, tudi če to pomeni ponižanje in travmatizacijo otrok, stigmatizacijo celotne romske skupnosti v šolskem prostoru in utrjevanje stereotipa o umazanih Ciganih, vse s ciljem, da oče dobi svoj denar, da so otroci fizično v šoli, politika pa svojo kljukico, s katero se bo lahko pohvalila pred svojimi občani. Romski otroci v tem in v vseh ostalih primerih ostajajo zadnja briga. Morda boste imeli zaradi tega eno jesen nekoliko večji vpis v šolo, a iz vidika vključevanja romske skupnosti so takšne politike strel v koleno in eden izmed razlogov, zakaj smo danes tukaj kjer smo. Nasprotovanje tem predlogom so izrazili praktično vsi, ki se strokovno ukvarjajo s problematiko izključenih in marginaliziranih družbenih skupin. Prav tako pa tudi nosilni organ v vaših predlogih, Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, za šolstvo, pika, nasprotuje. Poleg tega predlogom nasprotuje tudi ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, ki je pristojno tudi za vključevanje romskih otrok v vrtce in šolo. Seveda predlogu nasprotuje tudi Direktorat za socialne zadeve in družino na našem ministrstvu. in zelo jasno tudi Zakonodajno-pravna služba, ki predočaj precej velike prepreke, da bi se tak predlog lahko preuredil na ustavno skladen način. Resni problemi predlogov stranke NSi se začnejo že z ustavo in večkratnimi sodbami Ustavnega sodišča glede omejevanja socialnih transferjev, tudi konkretno načinu njihove porabe, kjer je poseg v transfer dopusten le, če se odkrije njegova nenamenska poraba. Identifikacija utemeljenih primerov pa je v pristojnosti centrov za socialno delo in ne kakšnih drugih državnih organov.

Drugi temeljni problem je, da ne moreš biti dvakrat kaznovan za isto stvar. Znižanje otroškega dodatka za 33 odstotkov je problematično, ker sekundarno izobraževanje ni obvezno, ker obstajajo tudi drugi načini pravno priznanega pol formalnega in formalnega ali izkustvenega učenja, kjer se posameznik udejstvuje. Predvsem zakonodajnopravna služba ter inšpektorat izpostavljata še druge težave z ustavnopravnega in zakonodajnega vidika ter prakse na področju izvajanja prekrškovnih postopkov. Tehnično predstavlja izziv tudi časovni zamik glede odločb upravni in sodni postopki, ki ne odražajo več realnega stanja, kar pomeni uvajanje funkcionarje v družine, kjer ni več podlage za to ali kjer se je vedenje že spremenilo. Obstaja še cel kup drugih tehničnih in nomotehničnih težav, ki jih takšna parcialna rešitev ne more nagovoriti.

Dodajam, da je na podlagi zakona posameznim šolam prepuščeno v kateri fazi, praviloma gre za število neopravičenih ur šole obvestijo inšpektorat o neupravičenih izostankih, ki potem pelje naprej prekrškovni postopek zoper starše. Poanta je v avtonomiji šol in njihovi vzgojni vlogi, kjer se dopušča oziroma daje šolam priložnost, da delujejo vzgojno ter tudi preko svojih svetovalnih služb poskušajo vplivati na učence in starše. Inšpektorat v skladu s tem ugotavlja, da je v mnogih primerih, ki jih obravnavajo šola, centra za socialno delo o neupravičenem izostanku učenca obvestila, preden je podala prijavo na inšpektorat. Odločba inšpektorata tako pride pozno. Bolj smiselno bi bilo povezati šolo in center za socialno delo, kar pa vlada s spremembami zakona o osnovni šoli tudi počne.

Na drugi strani je vlada sprejela izhodišča za paket zakonov v zvezi s tem. Državni zbor je en zakon že sprejel, drugi na vladi čaka, še dva sta tik pred posredovanjem na vlado in eden v javni razpravi. Vsi se ukvarjajo tudi s to problematiko, konkretno se zakon o osnovni šoli in zakon o vrtcih ukvarjata ravno z vključevanjem romskih otrok v šole, konkretno tudi glede obveščanja CSD jev s strani šol glede okoliščin, ki so lahko podlaga za omejevanje razpolaganja s transferji. Te zakone je Vlada pripravila na način sodelovanja z ustreznimi deležniki in upoštevaje stroko na tem področju.

Za konec naj še jaz izrazim, neke vrste ogorčenost. Prvo, nad tem, da na ta odbor niste povabili nikogar. Tu ne vidim niti inšpektorata za šolstvo niti ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje in niti enega predstavnika, ki bi se s tem teoretično ali praktično ukvarjal. Po drugi strani sem, po drugi strani, sam sem bil namreč pet let strokovni sodelavec v Državnem zboru. Ta zakon, ki ga obravnavamo ni vreden parlamentarnega postopka. Ocena stanja in razlogi za njegov sprejem so podani v dveh odstavkih, rešitve niso utemeljene in obrazložene. Mednarodna primerjava sploh ne prikazuje ureditve v drugih pravnih sistemov, zakon sploh ni skladen z zahtevami stopetdesetega člena Poslovnika Državnega zbora in sploh ne bi smel biti obravnavan v taki obliki. Gre za totalno šlamparijo in za neodgovorno in nespoštljivo delovanje, ne samo do parlamenta, ampak tudi do tistih na katere bo zakon vplival. Dodatno zavržno je, da ta zakon vlagate že četrtič v isti obliki in je tudi v četrto zmazek nevreden parlamentarne obravnave. Hvala lepa.