Hvala lepa.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno tehničnega vidika. Zahteva za izredno sejo je bila vložena in nujna seja tega odbora sklicana med prvomajskimi počitnicami, zato je imela ZPS izjemno malo časa za pripravo mnenja, ki ga je izdala včeraj, še manj pa za pregled amandmajev. Na to je treba opozoriti, ker se materija tega predloga zakona nanaša na otroški dodatek kot enega izmed družinskih prejemkov, zato bi bilo treba zakonodajalcu in Zakonodajno-pravni službi zagotoviti zadosten čas, da se predlagane vsebine temeljito pretehtajo.

Nekatere predlagane rešitve v obravnavanem predlogu zakona so smiselno enake kot v predhodno vloženih novelah tega zakona, zato se je ZPS v bistvenih točkah sklicevala na že podane pripombe iz pisnega mnenja, in sicer v zakonodajnem postopku pod EPA 957-IX. Pred sejo odbora so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SD, s katerimi je predlagano črtanje 1. in z njim povezanega 3. člena predloga zakona, ohranjena pa je dopolnitev 99. člena zakona v 2. členu predloga zakona, ki ureja materialno obliko družinskega prejemka. Predlaga se dopolnitev z novim tretjim in četrtim odstavkom, ki se nanaša samo na otroški dodatek in ureja njegovo izplačilo v materialni obliki in sicer za dobo treh mesecev. Podlaga za to je dokončna odločba pristojnega prekrškovnega organa, torej inšpekcije za šolstvo po Zakonu o osnovni šoli, ki mora obvestiti pristojni center za socialno delo, ta pa mora izdati odločbo, s katero se za dobo treh mesecev otroški dodatek izplačuje v materialni obliki. ZPS meni, da bi bilo treba izkazati stvarno, upravičeno, objektivno preverljivo povezavo med odločbo o izreku prekrška za kršitev 50. člena Zakona o osnovni šoli, torej na izrek prekrška, ker otrok ne obiskuje pouka in drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole iz neopravičljivih razlogov in ukrepom iz novega tretjega odstavka, ki v tem primeru centru za socialno delo nalaga, da izda odločbo o izplačilu otroškega dodatka v materialni obliki. Obrazloženo je, da gre za oblastno spodbudo, ki naj bi delovala preventivno in zasledovala cilj obiskovanja osnovne šole, ki je v največjo korist otroka. Kljub temu je treba opozoriti, da bo ta določba na upravičenca do otroškega dodatka učinkovala tudi negativno, če bo odločba, če bo odločba o prekršku izrečena, torej, ko bo postala dokončna, tako da gre obenem tudi za kaznovalno določbo.

Zaradi tega je treba še opozoriti, da lahko ta ukrep tudi ogroža največjo otrokovo korist, če ni povezan s predhodno ugotovitvijo, da obstaja velika verjetnost, da se otroški dodatek ne porablja za namene, ki so s tem zakonom predvideni. in bo za to ogrožena socialno ekonomska varnost otroka. Odmik od tega najpomembnejšega načela, načela največje otrokove koristi, po oceni ZPS lahko predstavlja ta ukrep tudi zato, ker center za socialno delo ob tem nima strokovne diskrecije, kot jo ima za druge družinske prejemke, saj se drugi družinski prejemki po veljavnem zakonu lahko izplačujejo v materialni obliki le, kadar domnevo centra za socialno delo o nenamenski porabi družinskega prejemka potrjuje njegovo poznavanje razmer v posamezni družini. Poleg tega je treba opozoriti, da ukrep ni vezan na pravnomočnost odločbe o prekršku. Z novim četrtim odstavkom je urejeno, da se otroški dodatek izplačuje v denarni obliki, če je odločba o prekršku razveljavljena. Ker pa se lahko zgodi, da bo odločba o prekršku razveljavljena tudi po koncu trimesečnega izplačevanja otroškega dodatka v materialni obliki, je treba to vprašanje posebej urediti. Ta določba namreč ureja samo situacijo, ko se otroški dodatek izplačuje v trimesečnem obdobju v materialni obliki, ne rešuje pa primera, ko je odločba o prekršku razveljavljena kasneje. Tudi to situacijo je treba rešiti, ker bo sicer prišlo do neenakih položajev med situacijo, ko bo odločba o prekršku razveljavljena znotraj trimesečnega obdobja in po koncu trimesečnega obdobja o prejemanju otroškega dodatka v materialni obliki. Hvala.