Hvala lepa za vprašanja.

Se mi zdi, da to vajo vedno ponovimo, da pravite, da smo na vladni strani, da smo optimistični, da vi ste pa zaskrbljeni. V bistvu bi zdaj takole začela, mi smo zdaj naredili en resen pogled, saj ne, da bi prej delali neresne preglede, ampak enostavno je zdaj konec tega načrta tako blizu, da se ne moremo več slepiti, kaj bo, pa kaj ne bo narejeno. Zato smo se usedli z vsemi resorji večkrat, ne samo enkrat, in šli mejnik po mejnik, projekt po projekt skozi. Torej, na reformni strani nimamo možnosti prilagajanja programa reforme, take kot so bile zaveze na tej strani reform sprejete, take bomo morali izpolniti. Medtem ko pri posameznih projektih je pa seveda možnost prilagajanja. In s tega vidika je treba tudi današnji dve točki dejansko obravnavati skupaj. In jaz bi rekla tako, da v tem prvem delu ali pa v teh prvih dveh tretjinah izvajanja tega načrta je bil ključen ta reformni del. In zato se vam zdi ali pa zato v bistvu te investicije, torej financiranje investicijskega dela mogoče zaostaja za neko linearno časovnico, če želite.

Zdaj številke, ki ste jih omenjali, če jih zdaj pogledamo skupaj, da bomo šli zdaj v zmanjšanje tega dela posojil, potem bomo iz 41 procentov, zdaj pravimo, zdaj komuniciramo, da smo od razpoložljivih, se pravi od vsote povratnih in nepovratnih, da smo dobili v državo 41 procentov razpoložljivih sredstev. Če bomo zdaj izvedli to spremembo v načrtovanem obsegu, v bistvu bo samo zaradi tega bomo na 49 odstotkih, ker smo zdaj pogledali, kje smo, kaj lahko naredimo do konca trajanja načrta za okrevanje in odpornost. In tukajle smo, če se primerjamo z drugimi državami, smo nekje na polovici, smo nekje na 15. mestu po črpanju tega načrta za okrevanje in odpornost. Zdaj, kot rečeno, dejstvo je, da je ta investicijski del, investicijski del ostal za drugo polovico. Dejstvo je, da se je tukaj šlo v novogradnje. Mi imamo medicinsko fakulteto, mi imamo veterinarsko fakulteto, mi imamo protipoplavno obnovo, mi imamo plazove, vodooskrbo na tem investicijskem delu, to so zdaj te ta veliki, da rečem, projekti in te bodo in to smo pač vedeli od začetka, da pač, ker so bili pripravljeni, kot so bili pripravljeni, ker to pač traja, papirologija pridobivanja soglasij, izvedba javnih naročil, da bodo izvedeni pač proti koncu tega načrta in v tem se ne razlikujemo bistveno od drugih držav. Mogoče v toliko, da imamo ogromno majhnih projektov, pa da so šle mogoče kakšne druge države v kakšne večje projekte in imajo mogoče v tem potem kakšno prednost. Drugače pa mi seveda še vedno verjamemo v reforme, da jih bomo izvedli in v te investicije, ki so zdaj v prenovljenem načrtu, ne bom, no, v glavnem, da bodo dejansko te pa zdaj izvedene. To vajo, kot rečeno, smo ponavljali večkrat. Zdaj, glede samega načrtovanja, dinamike, načrtovanja po letih, bodo mogoče moji kolegi vam lahko bolj jasno povedali, zakaj so napovedali 150 milijonov, pa jih v bistvu potem približno polovico toliko v prvem kvartalu izplačali, da vam lahko pojasnijo pač kakšne so dejanske ovire na terenu, da ne gre tako, kot planirajo.

Glede samih, glede, gospod Gladek, to, kar ste omenili, glede dolgotrajne oskrbe so, je, kar se tiče torej zakonskih in podzakonskih aktov, so sprejeti. Bo seveda kolega moj, vam povedal še bolj jasno, ampak ta reforma je, kar se tiče naših zavez iz tega načrta je kljukica, da tako rečem. Medtem ko ste omenjali pokojninsko reformo, pokojninska reforma je pa imela tri mejnike. Prvi mejnik je bil, ko je bil poslan osnutek, torej socialnim partnerjem, drugi mejnik je, ko to, ko ta zakon sprejme Vlada in tretji mejnik je, ko ga potem sprejmete v Državnem zboru. Tako da, v tem mejniku zdaj je, kot rečeno, ko ga Vlada sprejme, bo mejnik za peti obrok, katerega nameravamo poslati v Bruselj pred poletjem, izpolnjen.

Zdaj, gre za konkretne, za konkretne številke, za konkretne probleme predlagam, da gremo zdaj po resorjih pa potem lahko, če bo treba, naredimo še en krog. Hvala.