Spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Od zadnje predstavitve izvajanja načrta za okrevanje in odpornost na tem odboru letos januarja se vlada osredotoča na dve ključni nalogi. Ena je priprava četrtega zahtevka za plačilo in druga dokončna uskladitev tretje spremembe načrta, ki je bila uradno posredovana na Evropsko komisijo pretekli teden. Glede četrtega zahtevka Vlada načrtuje, da ga bomo poslali Evropski komisiji do poletja. Natančna časovnica in sestava bosta odvisni od izpolnjevanja mejnikov in ciljev na petem in šestem obroku za nepovratna sredstva in na tretjem obroku za posojila. Kot ste seznanjeni, so predstavniki ministrstev nedavno s sindikati in delodajalci podpisali dogovor o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To je pomemben korak za dosego drugega od treh mejnikov spremembe pokojninske zakonodaje v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Posredovanje predloga sprememb tega zakona Državnemu zboru je zadnji od 11 mejnikov petega obroka za nepovratna sredstva, ki še ni izpolnjen. Od zadnjega poročanja je bil na tem obroku nedavno izpolnjen mejnik začetek veljavnosti podzakonskih aktov Zakona o dolgotrajni oskrbi. Beležimo tudi napredek na šestem obroku za nepovratna sredstva, kjer je po zadnjih ocenah ministrstev izpolnjenih 12 od 16 mejnikov. Od zadnjega poročanja na tem odboru je bil izpolnjen mejnik Objava javnega razpisa za projekte za postavitev polnilne ali oskrbovalne infrastrukture. Odprti so, kot ste nedvomno prebrali v poročilu, še štirje mejniki: vzpostavljen in operativen kompetenčni center, center za kadre. Potem začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa. Ta predlog je na poslanskih klopeh. Tretji, začetek veljavnosti sprememb Zakona o urejanju trga dela. Vladna izhodišča za spremembo tega zakona so bila prejšnji teden posredovana posebni delovni skupini Ekonomsko-socialnega sveta. In pa četrti, so strokovni in vodstveni delavci z opravljenim usposabljanjem za pridobitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj. Mejnik je predmet procesa tretje spremembe. V tem tretjem obroku za posojila je pa edini mejnik začetek veljavnosti Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja, zakon je stopil v veljavo. Ampak da bo mejnik ustrezno vsebinsko izpolnjen, mora vlada ustrezno urediti še področje plačil za vodne pravice, dodeljene na podlagi vodnega dovoljenja. Vlada bo v četrti zahtevek vključila samo tiste obroke, ki bodo imeli izpolnjene vse pripadajoče mejnike in cilje. Saj le tako lahko zagotovimo maksimalen priliv evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Zdaj, če pojasnim še na kratko tretjo spremembo Načrta za okrevanje in odpornost. S ciljem optimizacije izvajanja in s tem koriščenja evropskih sredstev je vlada prejšnji teden potrdila predlog tretje načrta in ga posredovala v Bruselj. Predlogi spremembe v bistvu bistveno ne odstopajo od prvotne verzije načrta, ampak določene ukrepe spreminjamo na način, ki bo omogočal maksimalno koriščenje predvsem nepovratnih sredstev, to je tisti ključni cilj. Finančni obseg razpoložljivih nepovratnih sredstev tega mehanizma ostaja nespremenjen, to je 1,61 milijarde evrov. Zmanjšujemo pa v tem predlogu predviden obseg posojil, in sicer z 1,07 milijarde na 600 13 milijonov evrov. Za naložbe, ki so predvidene za nepovratno financiranje in pri katerih pristojna ministrstva ocenjujejo, da jih ni več mogoče izvesti na način in v časovnih rokih, predvidenih v izvedenem sklepu tega načrta. Vlada predlaga, da se izvedejo v prilagojenem obsegu. Razlika nepovratnih sredstev, ki pa s tem nastane, se pa preusmeri na druge naložbe načrta, ki se bodo lahko izvedle v večjem obsegu. Če povem čisto po domače, kot smo že večkrat komunicirali v prvotnem načrtu je bilo načrtovanih kakšno število mladih se mora zaposliti za nedoločen čas. Ampak enostavno, ker se je stopnja brezposelnosti mladih v tem obdobju tako znižala enostavno bazen ni več dovolj velik, da bi lahko izpolnili ta konkreten mejnik. In ker mejnik ne bo izpolnjen v celoti bomo pač prilagodili. Znesek, ki ga bomo dobili kot država nepovratno za ta mejnik in ta preostali denar do ovojnice, da tako rečem, prerazporedili na druge namene. Bomo lahko to pojasnili še bolj natančno potem na konkretnih primerih. Za del sicer izvedljivih naložb, ki ne bo izveden v okviru načrta ministrstva, načrtujejo nadaljevanje izvajanja z drugimi finančnimi viri, na primer s pomočjo nepovratnih kohezijskih sredstev. Primera takšnih projektov sta Nacionalni center za koordiniran odziv na podnebno pogojene nesreče na Igu in pa pod Center za usposabljanje modularnih enot za odziv na poplave v Murski Soboti. Zaradi objektivnih okoliščin vlada predlaga tudi prilagoditev izvedbe naložbe za učinkovitejšo obravnavo nalezljivih bolezni. Skupna vrednost za izvedbo ukrepa ostaja enaka, to je 70 milijonov evrov. Vlada predlaga, da se v okviru načrta izvede dograditev infekcijske klinike v UKC Ljubljana do tretje gradbene faze, vključno z nekaterimi spremljajočimi deli. Dokončanje gradnje in nakup opreme pa je v tem trenutku predviden za financiranje s pomočjo integralnih sredstev. Preostanek sredstev, razpoložljivih za izvedbo naložbe, je po predlogu spremembe predviden za financiranje nakupa štirih linearnih pospeševalnikov za UKC Maribor. Tudi del naložb, ki so bile predvidene za posojilno financiranje. Vlada predlaga, da se del njih izvede s pomočjo drugih finančnih virov oziroma se njihova vsebina prenese na naložbe, predvidene za nepovratno financiranje. Iz načrta se tako izloči del nadgradnje železniške postaje Ljubljana, in sicer osrednjega dela oziroma sklopa b in c. To predstavlja zmanjšanje posojil za 205 milijonov evrov in ta del projekta je zdaj predviden za izvedbo s pomočjo nepovratnih kohezijskih sredstev. Zaradi neizvedljivosti celotnega projekta v časovnem okviru NOO se zmanjšuje tudi obseg projekta obnove bohinjske in koroške železniške proge. V okviru NOO je predvideno posojilo, posojilno financiranje 19 kilometrov prej 54 v višini 76 milijonov evrov namesto prej 190 milijonov. Iz posojilnega dela se bo na nepovratni del preneslo 25 milijonov evrov za financiranje železniške proge Brezovica Preserje Borovnica v dolžini 8 kilometrov. Spreminjamo tudi naložbo za ozelenitev izobraževalne infrastrukture. Za izvedbo ukrepa se po novem predvideva 68 milijonov evrov prej 40 nepovratnih sredstev in pa 58 milijonov posojil. Povečujejo se sredstva za izvedbo projekta izgradnje kampusa Vrazov trg, Medicinska fakulteta v Ljubljani. Vrednost EU financiranja je zdaj ponovno takšna, kot je bila v prvotnem NOO. Na nepovratni del se prenaša tudi vir financiranja šestih projektov novogradnje in prenove srednjih šol v vrednosti 15 milijonov evrov. v tej spremembi naslavljamo tudi naložbe za zmanjševanje poplavne ogroženosti, zvišujemo nepovratna sredstva in znižujemo posojila. Za izvedbo ukrepa se po novem predvideva 51 milijonov nepovratnih sredstev in 171 milijonov posojil, kar je približno 55 milijonov manj kot prej. Zaradi različnih razlogov se zamika izvedba nekaterih projektov, na primer, zaradi problematike odkupa zemljišč, dolgotrajnega usklajevanja projektnih rešitev glede na pogoje soglasodajalcev za umeščanje v prostor in pa dolgih postopkov izvedbe javnih naročil. Za izvedbo dela naložbe naj bi ministrstvo iskalo druge vire, tudi nepovratna kohezijska sredstva.

Predlog spremembe bo do formalne odobritve s strani komisije predmet nadaljnjega usklajevanja, torej med komisijo in ministrstvi odgovornimi za izvajanje načrta, zato bo lahko končna različica te spremembe načrta drugačna od posredovanega predloga komisiji. Dokončno potrditev tega vlada pričakuje predvidoma do poletja. Zdaj pa še, NOO v številkah. To uvodno predstavitev bi pač rada zaključila s tem in pa tudi s tem, da poudarim koliko v bistvu truda in prizadevanja in dela vseh deležnikov vključenih v izvajanje načrta je potrebnih za vsako posamezno kljukico v tem programu. Torej do danes, smo posredovali v Bruselj tri zahtevke za plačilo: prvi do četrti obrok za nepovratna sredstva in prva dva obroka za posojila. Iz Bruslja smo prejeli milijardo in sto, od tega 673 milijonov nepovratnih sredstev in 426 milijonov posojil. Od te milijarde sto, ki smo jo prejeli iz Bruslja, je država končnim prejemnikom za uspešno izvedene projektne aktivnosti že izplačala 820 milijonov evrov. Ministrstva so do zdaj izvajala 1200 projektov, mislim, del teh projektov je še v teku, številni so pa že zaključeni. Mogoče samo spet za občutek, kaj se izvaja iz tega denarja. Vseslovenski center za požare v naravnem okolju v Sežani, v katerem naj bi v prvem letu delovanja izobrazili tisoč ljudi po specialnem programu, prilagojenem za zaščito in reševanje. Potem, tik pred otvoritvijo Evropske prestolnice kulture, je bila zaključena nadgradnja železniške postaje v Novi Gorici. V Novem mestu in v Pivki so zaključili projekta, ki občinama zagotavljata dodatna neprofitna stanovanja in pa zaključena je prenova prostorov v gradu Podsreda. In še bi lahko naštevala. Od skupno 203 mejnikov in ciljev iz Načrta za okrevanje in odpornost je po oceni ministrstev izpolnjenih 99. Evropska komisija je do zdaj dala kljukico na 64 in ocenila, da so vsi zadovoljivo izpolnjeni. Od vseh mejnikov jih je 69 povezanih z izvedbo reform. Po oceni ministrstev je reformni del izpolnjen 68 odstotno. Dejstvo je, da se okno, časovno okno za izvedbo ukrepov se počasi zapira. Skladno z evropsko uredbo, je treba vse aktivnosti, torej vse reforme, vse naložbe, zaključiti do 31. avgusta 2026. Izplačila državam članicam pa morajo biti izvršena do 31. decembra prihodnje leto. Da bi bilo to mogoče, moramo zadnji zahtevek za plačilo v Bruselj posredovati do 30. septembra 2026. Se pravi, reforme in naložbe morajo biti zaključene do konca junija 2026.

Kot država si seveda zdaj ne moremo privoščiti upočasnitve, mi delamo na polno. Izvajanje načrta presega mandat tako pretekle kot te vlade in uspešnost izvedbe bo rezultat, kot rečeno že večkrat, naših skupnih prizadevanj. Toliko za uvod z vladne strani. S kolegi iz vseh pristojnih resorjev smo vam kot vedno na voljo za dodatna pojasnila. Hvala.