Podpredsednica, hvala.

Deklaracija torej, ki je danes pred nami nima le simbolnega pomena ob približevanju dneva, ko bo minilo 70 let od podpisa državne Pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, ki jo poznamo tudi kot avstrijsko državno pogodbo, katere naslednica je tudi Republika Slovenija v skladu z Dunajsko konvencijo o nasledstvu držav mednarodnih pogodb in jo je podpisala tedanja Federativna ljudska Republika Jugoslavija. Ta deklaracija kaže tudi skrb matične države do avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji. Avstrijska državna pogodba Slovenke in Slovence, ki prebivajo na avstrijskem Koroškem in Štajercem, opredeljuje kot narodno manjšino in predstavlja temelj pravne zaščite pravic slovenske avtohtone narodne manjšine v Republiki Avstriji, ki med drugim določa, da imajo pripadniki slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku. Da jim je omogočeno osnovno izobraževanje v slovenskem jeziku ter da jim je priznana pravica do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. Prav tako je v upravnih in sodnih okrajih na dvojezičnem območju na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem poleg nemščine kot uradni jezik določena tudi slovenščina. In v teh dvojezičnih okrajih morajo biti tudi dvojezične in topografske označbe in krajevni napisi. Kljub formalno zagotovljenim pravicam manjšine pa je potrebno zagotoviti spoštovanje in uresničevanje le-teh. Približevanje jubileju podpisa Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije in deklaracija, ki jo danes obravnavamo prinašata priložnost, da se opozori na pomen uresničevanja pravic slovenske avtohtone narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Kajti, potrebno je omeniti na pomen uresničevanja pravic, obveznosti za zaščito in ohranitev slovenske avtohtone narodne manjšine, h katerim se je zavezala Republika Avstrija. Te niso samoumevne in vedno niso v celoti izpolnjene, na kar nas opozarja tudi vložena peticija pri Odboru za peticije Evropskega parlamenta o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic ter kršitve načela pravne države, ki je bila vložena s strani vseh treh krovnih organizacij in narodne manjšine. Republika Slovenija si mora prizadevati, da vedno znova poudarja veljavnost mednarodnih pravnih aktov, s katerimi se je Republika Avstrija obvezala zaščititi slovenske avtohtone narodne manjšine. Predvsem pa zagotoviti temeljno pravico in to je pravica do uporabe slovenskega jezika v šolah, uradih in sodiščih ter dvojezične topografske napise. In ravno z deklaracijo, ki jo imamo danes pred sabo, kažemo tudi podporo Slovencem v zamejstvu, da bomo tudi poslanci in poslanke Državnega zbora Republike Slovenije pri tem odigrali aktivno vlogo v nadaljnjih prizadevanjih za uresničevanje pravic slovenske avtohtone narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev bomo predlog deklaracije o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne manjšine v Republiki Avstriji seveda podprli. Hvala.