No ja. Hvala lepa predsednica, podpredsednica, še enkrat.

Torej Odbor za zunanjo politiko je na 26. nujni seji včeraj 6. 5. kot matično delovno telo obravnaval Predlog deklaracije o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne manjšine v Republiki Avstriji, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Obravnava predloga deklaracije je na podlagi drugega odstavka 43. člena Poslovnika potekala na skupni seji s Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je akt obravnavala kot zainteresirano delovno telo. V poslovniškem roku amandmaji niso bili sprejeti.

Uvodoma sta predstavnika predlagatelja predstavila vsebino in namen predloga deklaracije. Ker smo bili s tem že seznanjeni, na tem mestu ne bi povzemal glavnih poudarkov, ki so bili že predstavljeni tudi na skupni seji. Dodal bi samo, da je predstavnica Zakonodajno-pravne službe oziroma da predstavnica Zakonodajno-pravne službe ni imela pripomb na deklaracijo.

V nadaljevanju je bil odbor seznanjen z mnenjem Vlade, ki sta ga predstavila državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odbor se je v nadaljevanju seznanil tudi z mnenjem Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ki predlog deklaracije podpira.

Nato so svoja stališča predstavili predstavniki Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev, predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša in predsednik Slovenske izseljenske matice. Vsi so kot izredno pozitivno izpostavili možnost sodelovanja pri pripravi predloga deklaracije ter opozorili na pomen ohranjanja slovenskega jezika med pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine v Avstriji, pri čemer je bistvenega pomena vključitev vseh stopenj izobraževanja v dvojezični izobraževalni sistem ter zagotovitev možnosti za učenje maternega jezika tudi zunaj območja zgodovinske poselitve. Opozorili so na potrebo po razširitvi priznanja slovenščine kot uradnega jezika v sodstvu na celotno dvojezično območje ter na možnost pravice slovenske narodne skupnosti, da pridobi dodatne dvojezične topografske napise. Izražen je bil optimizem, ker je nova avstrijska vlada slovenski narodni skupnosti naklonjena. Ter izraženo je bilo upanje, da bo temu razpoloženju sledila tudi implementacija in novelacija potrebne avstrijske zakonodaje. Pozdravili so tudi, da se k vprašanju zaščite narodne manjšine pristopa medresorsko.

V razpravi so poslanke in poslanci obeh delovnih teles izpostavili, da so opazni simbolni in dejanski napredki v odnosu do večine, v odnosu večine do slovenske narodne manjšine v avstrijski deželi Koroški, vendar pa ne gre za sistemski pristop avstrijskih zveznih in deželnih oblasti Pri razreševanju ter urejanju vprašanj v zvezi z uresničevanjem pravic slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, saj se določbe 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki je ključni člen te mednarodne pogodbe, ne izpolnjuje v celoti.

Članice in člani obeh delovnih teles so izražali podporo predlogu deklaracije, pozdravljali so enotnost vseh poslanskih skupin za prizadevanja pri zaščiti slovenske narodne skupnosti. Menili so tudi, da je potrebno spodbujati čezmejno sodelovanje, zlasti pa so poudarjali pomen možnosti dvojezičnega šolstva na vseh stopnjah izobraževanja. Poudarjeno je bilo, da je avstrijska državna pogodba mednarodna pogodba in avstrijska, avstrijski strani jasno nalaga obveznost, obvezo za varovanje slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, zato je upravičeno pričakovati, da bo avstrijska stran te dolžnosti izpolnila, slovenska stran pa mora na to v okviru svojih diplomatskih delovanj tudi redno opozarjati. Pri tem je bilo opozorjeno tudi, da je potrebno avstrijsko stran opozarjati na dosledno izpolnjevanje vseh členov omenjene pogodbe, ki prav tako vplivajo na položaj slovenske manjšine v Avstriji. Izraženo je bilo tudi mnenje, da bi bilo ob 70. obletnici podpisa omenjene pogodbe z namenom uravnoteženja razmisliti tudi o opravičilu slovenske strani za krivice, ki so bile zaradi ideoloških vzgibov storjene nad pripadniki nemške skupnosti med in po drugi svetovni vojni. Pohvaljeno je bilo, da so bili v pripravo predloga deklaracije vključeni tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti, zlasti pa je bila kot pozitivno ocenjena jasna vsestranska podpora vseh političnih deležnikov Slovenije pri izraženi potrebi za urejanje / znak za konec razprave/ in zaščito položaja avtohtone slovenske narodne skupnosti, s ciljem, da se uredi sistemsko okolje, ki bo omogočalo delovanje in razvoj slovenske skupnosti. Odbor je v skladu s 128.(?) členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh delih predloga deklaracije in jih soglasno sprejel. Ker k predlogu deklaracije na matičnem delovnem telesu ni bilo vloženih amandmajev, Odbor za zunanjo politiko Državnemu zboru predlaga, da predlog deklaracije o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne manjšine Republike Avstrije, Avstriji sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.