Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Deklaracija o kateri bomo danes razpravljali, lahko ob večstoletnem boju Slovencev severno od naše državne meje razumemo kot še enega izmed političnih dokumentov, ki bodo že v bližnji prihodnosti na poti iz Ljubljane na Dunaj izgubili svojo težo, lahko pa ga dojemamo kot dramilo Slovencem na obeh straneh meje, da slovenski jezik izginja tam kjer je obstajal več stoletij. Vsebinska deklaracija ne prinaša nič novega, je pa obelodanjena v pravem času in predstavlja dostojno sporočilo skrajno desnim taborom, da bomo kot država reagirali proti vsakršnim poskusom slabitve položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji, zlasti tiste, ki imajo podstat v premagani ideologiji nacizma. Vzpon skrajnih desničarskih strank v nekaterih evropskih državah, tudi v Avstriji in Nemčiji, predstavlja resno grožnjo doslednemu izvrševanju v obeh državah ratificirane konvencije Sveta Evrope za zaščito nacionalnih manjšin in Listino evropskih manjšinskih in regionalnih jezikov.

Pred skoraj natančno letom dni je na srečanju s predstavniki slovenske narodne skupnosti predsednica Pirc Musar poudarila, da bo Slovenija nadaljevala dialog z avstrijskimi uradnimi predstavniki na vseh ravneh in pri tem dodala, da so narodne manjšine sol demokracije, njihovo delovanje pa koristi celotni družbi. Ključnega pomena za obstoj slovenske narodnostne skupnosti pa je zlasti dvojezično izobraževanje od predšolske stopnje do konca srednješolske ravni. Republika Slovenija mora še naprej delovati kot zaščitnica slovenske narodne skupnosti, skladno z mednarodnim običajnim in pogodbenim pravom ter v skladu z dunajsko konvencijo o nasledstvu držav glede pogodb, je Slovenija nesporna naslednica, sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe, od katere bo kmalu minilo 70 let kar v dialogu priznava tudi Republika Avstrija pri vprašanju uveljavljanja pravic slovenske manjšine. Republika Slovenija je lahko upravičeno samozavestna, ko poudarja pomen zaščite narodnostnih manjšin in doslednega spoštovanja ter izvajanja konvencije Sveta Evrope, to samozavest pa moramo vsi, ki predstavljamo našo državo v dialogu s sosednjo in prijateljsko Republiko Avstrijo tudi jasno pokazati, ko gre za zaščito slovenskega jezika in narodnostne manjšine na avstrijskem Koroškem. Pri tem si ne smemo dovoliti ideoloških delitev, ki tako zaznamujejo slovensko notranje politično sceno. Tudi slovenske organizacije na avstrijskem Koroškem končno nastopajo združene pri opozarjanju na krivice in opozarjanje na neizpolnjene obljube zvezne vlade na področju pravic manjšin. Združene so nedavno tudi vložile Peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic ter kršitvi načel pravne države v Avstriji pri Odboru za peticije Evropskega parlamenta. Zadnje stoletje je prineslo zdesetkanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem tudi zaradi negativne politike države Avstrije do Slovencev na avstrijskem Koroškem. Kljub temu, da je aktualna politika do vprašanja položaja Slovencev bolj občutljiva. Ne moremo spregledati dejstva, da se Avstrija pogosto še vedno obnaša, kot da temeljne pravice koroških Slovencev niso del demokratične družbene pogodbe. Za ohranjanje slovenskega jezika je pomemben predvsem vsakdanjik Slovenca na Koroškem, v katerem jeziku bo pozdravil pri zdravniku, v trgovini, na sodišču ali na ulici. Deklaracija, o kateri razpravljamo danes, je za to predvsem priložnost, da se zopet vprašamo, kaj lahko naredimo, da odpravimo odvisnost koroških Slovencev od vsakokratnih politik nekaterih posameznikov? Še posebej ne v času, ko so skrajno desničarske politične stranke v vzponu v številnih evropskih državah, kot rečeno, tudi v sosednji Avstriji.

Spoštovane kolegice in kolegi. Deklaracija, o kateri bomo razpravljali je, zaradi vsega navedenega pomembno simbolično dejanje. Je odločno sporočilo slovenske politike in Republike Slovenije, da bo Republika Slovenija v enakopravnem dialogu z Republiko Avstrijo tudi v prihodnje aktivna zaščitnica pravic slovenske narodnostne skupnosti na avstrijskem Koroškem, ki jih določa 7. člen avstrijske državne pogodbe. Še posebej, če bomo v tem visokem zboru zmogli politično modrost in jo podprli soglasno. Na tak način bomo najbolj učinkovito pokazali tako Slovencem doma kot na avstrijskem Koroškem, da vprašanja pravic narodnostnih manjšin niso tema, ki bi nas ideološko razdvajala. Zahvaljujem se vam, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi za vašo pozornost in seveda upam na vaš pozitiven glas ob glasovanju. Hvala lepa.