Najlepša hvala, lepo pozdravljeni vsi, posebno vsi predstavniki Ministrstva za javno upravo.

Ja, potrudili ste se in napisali kar obsežen in tudi zahteven zakon in pri tem pravite, da ste se usklajevali z vsemi deležniki. Jaz bom seveda bolj govorila o občinah. Najprej morda generalno nekoliko kritike glede na obsežnost zakona in tudi glede na pomembnost zakona, ne samo za državni sektor, ampak tudi generalno za vse državljanke in državljane, saj govorimo, da je javni sektor servis le tem. Se mi zdi, da smo zdaj zelo na hitro dobili te amandmaje in jih je bilo težko pogledati. Zato bom govorila o naših pripombah v imenu Nove Slovenije, ko še amandmaji niso bili preštudirani oziroma jih nismo imeli, saj veste, da smo določene amandmaje dobili tik pred zdajci. Uspela sem tudi pred samo sejo s predstavniki ministrstva se nekoliko pogovoriti in so mi že pokazali kje so določeni amandmaji rešujejo te, bom rekla, pomanjkljivosti kot jih vidimo in jim bom povedala. Torej, pri taki zakon je prav, da imamo poslanke in poslanci možnost dobro pogledati kaj z zakoni oziroma kaj z amandmaji popravlja koalicija na predlog Zakonodajno-pravne službe in kaj je pripravila koalicija. Tako kot so rekli v Državnem svetu je morda eden od najbolj perečih stvari, ki jih vsa tri združenja občin omenjajo ta Center za zaposlovanje. To je vzpostavitev popolnoma novega inštituta. Jaz sem sicer prepričana, da je Ministrstvo za javno upravo pri tem imelo v mislih državno upravo. To se pravi, ministrstva, kjer je še nekako možno razumeti, da imajo ministrstva približno podobne zahteve, vendar vsako ministrstvo ima tudi svoje specifične zahteve glede na vsebino njihovega dela. Občine pa vse po vrsti vendarle opozarjajo, da vidijo tukaj administrativno oviro. Jaz sem sicer to komentirala tako, mislim, da sem celo državni sekretarki rekla, da kdor se v tem trenutku ukvarja z zaposlovanjem v javnem sektorju, ve, da se dobri delavci iščejo z lučjo. Tako kot povsod drugod. Mi moramo vedeti, da govorimo o ne zelo dobro plačanih javnih uslužbencih, o njihovi veliki odgovornosti, o tem, da mladi še vedno dobijo veliko boljše plačana delovna mesta v gospodarstvu in da vsaj na občinah pravzaprav iščemo ljudi z lučjo oziroma prosimo ljudi, naj se prijavljajo na ta delovna mesta. Temu bi se včasih reklo, da tudi en drugemu krademo kadre. Občina občini. Tako velike potrebe se izkazujejo po kadrih, naj si bo to na najvišjih delovnih mestih, kot so direktorski direktorji občinskih uprav, do vseh drugih delovnih mest. Posebno recimo gradbeniki so zdaj zelo iskani in jih je težko dobiti, zato ker so v gospodarstvu bolj plačani. Torej, vse, kar bom zdaj govorila, je iz prakse. In te pomisleke imajo tudi združenja občin, da je ta centralizacija lahko na eni strani tudi dobra. In jaz sem prepričana, da je ministrstvo imelo dober namen. To se pravi, da naredijo prvo sito, kdo je tisti, ki bo nekoč dober javni uslužbenec. Vendar se sprašujem, koliko bo takih prijav, bo, če bodo prijave centralne in ali bo ljudi to, da bodo delali neke preizkuse znanja, ali jih bo to morda odvrnilo? Na glas razmišljam. Vem, da bodo na ministrstvu rekli, da so si zamislili drugače, ampak šele praksa bo pokazala, šele praksa bo pokazala. Pomembno je, da občine v to niso prisiljene. Ampak da tista, ki želi vstopiti na notranji trg in veliko takih občin je ravno, zaradi tega, da kadri lahko krožijo. Ta bo pač morala sprejeti tudi ta način dela. Torej, ne bi si upala več drugega reči kot to, da bomo v praksi videli, ali ta Center za kadre deluje in ali bo teh prijav toliko, kot si jih želimo? Morda bi ravno manjše občine lahko v tem videle tudi prednost. Tiste majhne občine, ki nimajo svojih kadrovskih služb, kjer smo si včasih na občinah celo posojali javne uslužbence v razpisne komisije, da smo sploh lahko kvalitetno ocenili te prijavljene. Torej pustimo času čas, pa bomo videli. Drugače. Tisto, na kar bi še opozorila, je mogoče to, da ne bo možno dopolniti vloge v tej prijavi, pa so mi že iz ministrstva rekli, da je že vloga tako naravnana, da je dejansko ne moreš izpolniti, če ni popolna. Zdaj mislim, da instituta pritožbe ni. To je zame tudi malo vprašljivo, če je nekdo spoznan, da ne bo izbran, bom tako rekla. Vsekakor je zanimivo, če prav razumem, da se v kabinetih določa lahko višja osnova celo za deset plačnih razredov kot za druge uradnike. Zdaj, jaz kot stara uradnica razumem, kaj so to kabineti, da so vitalni deli, če so ta pravi ljudje v njih zaposleni, vitalni deli za delovanje ministrstev. Veste, moram vam pa povedati iz prakse, da kabinetnikov po ministrstvih nikdar nismo preveč imeli radi. Razen posameznikov, ki so znali svoje delo dobro opravljati, zaradi tega, ker so po navadi, ne da so, po navadi so pripeljani s strani politike, kar ni prav nič slabega. Vendar če niso kompetentni in če se obnašajo vzvišeno, delajo več škode kot koristi, ampak to je stvar vsakega ministra. Torej, nekoliko se mi zdi, da je teh, da je možnost plačnih razredov v kabinetih, glede na ostale javne uslužbence zelo visoka. Vsekakor sem tudi druge pripombe pogledala in mislim, da ste na njih že kar veliko odgovorili. Želim si, nimam čisto zadnjih podatkov in to bom tudi prosila od predstavnikov ministrstva, da bi se ljudje, da bi se strokovnjaki in da bi se mladi ljudje dejansko odločali za delo v javni upravi. Ko sem še sama sodelovala s tem ministrstvom, tudi preko uradniškega sveta smo ugotavljali, da se na videz na zelo mikavna delovna mesta, beri: visoka, najvišja uradniška delovna mesta prijavlja premalo kandidatov. In še ti kandidati ne izkazujejo znanj, kompetenc, ki bi si to delovno mesto zaslužilo. Vi, ki živite to življenje na ministrstvu in sodelujete v uradniških svetih, boste verjetno to potrdili. Ne vem, kako je v tem trenutku pred tremi, štirimi, petimi leti, vem, kako je bilo. Vem pa, kako je na občinah. Da se dostikrat morajo razpisi ponavljati, da se sploh dobi kader, ki ga nujno rabiš na nekem delovnem mestu, ker vendarle določena znanja, določene specialnosti, določene izkušnje morajo biti. ZUP je tisti na koncu, ker ZUP gre lahko vsak narediti, ampak druga znanja, vodstvene izkušnje in tako naprej bomo rabili. Zato upam, da bo ta zakon dosegel svoj namen in to je, da se bodo skupaj s plačno reformo, ki mora zaživeti, ki mora zaživeti - tu ne smemo pozabiti spet na tisto J skupino, ki nas vse boli -, da se bodo mladi in na splošno ljudje odločali za zaposlovanje v javnem sektorju. Torej, sama bom, ko boste vse amandmaje tudi malo obrazložili, se odločila. Vsekakor pa že zdaj vem, da temu zakonu ne bom nasprotovala. Hvala lepa.