Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane gospe in gospodje, lep pozdrav.
Torej, Komisija za državno ureditev je na svoji 36. seji obravnavala predlog zakona. Na komisiji je bilo izpostavljeno vprašanje ali bo interni trg dela veljal tudi za zaposlene v kabinetih ministrov, ki so zaposleni na zaupanje in se ob koncu mandata mnogokrat zaposlijo v državni upravi za nedoločen čas. Prav tako je člane komisije zanimalo, kako bodo po vzpostavitvi centra za kadre urejene premestitve zaposlenih znotraj državne uprave. Pojasnjeno je bilo, da premestitve zaposlenih ne bodo potekale preko Centra za kadre, ker gre za premestitve znotraj istega delodajalca, postopek za vse novo zaposlene uradnike za nedoločen čas pa bodo potekali pod enakimi pogoji, ne glede na to, če bodo pred tem že zaposleni za določen čas, na primer v kabinetih ministrstev. Komisija je opozorila na pripombe lokalnih združenj glede morebitnih finančnih in administrativnih obremenitev za lokalne skupnosti, ki bi jih prinesel nov zakon. Komisija je prosila za dodatna pojasnila glede vzpostavitve sistema kadrovskih štipendij, in kakšne bodo obveznosti za posamezno lokalno skupnost oziroma kako se bo financiralo podeljevanje kadrovskih štipendij na nivoju posameznega organa ali na nivoju države. In tudi postavilo se je vprašanje glede vračanje štipendije oziroma ali bo zaposlitev vezana na čas trajanja pridobivanja torej kadrovskih štipendij. Pojasnjeno je bilo, da predlog zakona le omogoča razpis kadrovskih štipendij in organom ne nalaga nobenih finančnih obveznosti. Na primer, lokalne skupnosti se bodo same odločile, ali bodo razpisale kadrovske štipendije in na tem področju namenila finančna sredstva ali ne. Prav tako so predstavniki predlagateljev postavili, da bo vzpostavljena enotna komisija za pritožbe iz delovnega razmerja za organe državne uprave, pravosodne organe in uprave lokalnih skupnosti ter tudi za druge državne organe če ti ne bodo organizirali svojih komisij. V tem primeru pa bodo tudi lokalne skupnosti, če bodo, če se bodo pridružile internemu trgu dela, finančno razbremenjene vzpostavitve svojih komisij. Glede kadrovskih štipendij je bilo pojasnjeno tudi, da predlog zakona prinaša varovalko pri podeljevanju kadrovskih štipendij oziroma od štipendista terja, da mora v organu, ki mu je podelil kadrovsko štipendijo, ostati toliko časa, kot je trajalo štipendiranje. Sicer mora sorazmerni del štipendij vrniti. Člani komisije so pohvalili predlog za ustanovitev enotne vstopne točke za zaposlitev v državni upravi, ki bo potekala preko centra za kadre, saj bo to omogočilo bolj transparenten način zaposlovanja v državni upravi. Komisija je prosila za dodatna pojasnila, kje bo center za kadre deloval in ali bo šlo za ustanovitev novega organa. Pojasnjeno je bilo, torej, da pri izvedbi javnih natečajev preko centra za kadre bo vse skupaj potekalo. Prav tako je bilo poudarjeno, da ne gre za ustanavljanje novega organa, ampak bo ta enota znotraj Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo. Komisija se je strinjala, da so trenutni postopki javnih natečajev v zaostreni konkurenci na trgu dela nezanimivi za mlade in nekonkurenčni ter trajajo predolgo časa in niso transparentni. S to novelo zakona pa se pač predvideva, da se bodo ti postopki skrajšali. Potem je bilo tudi vprašanje v zvezi s preizkusi znanja. In v zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da kandidati v prvi fazi za vsa uradniška delovna mesta, ne glede na končno zaposlitev, opravijo enoten preizkus znanja. Prav tako je na zastavljeno vprašanje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi bila vsebina izpitov različna glede na posamezno delovno mesto ali sorodne skupine delovnih mest. Nam je bilo na komisiji pojasnjeno, da gre za preizkuse, ki so namenjeni preverjanju res temeljnih znanj o sistemu delovanja javne uprave oziroma državne uprave in lokalne samouprave ter ustavne ureditve države, kar se pričakuje od vsakega kandidata, ki se poteguje za delovno mesto v državni ali lokalni samoupravi. Bilo je, potem postavljeno tudi vprašanje, v zvezi s preizkusom znanja: ali bo zajemal tudi v prvi fazi znanje slovenskega jezika, kar je v državni upravi nekako pogoj. In tukaj nam je bilo torej pojasnjeno, da je dejansko pogoj za zaposlitev že znanje slovenskega jezika in torej se ne predvideva preizkus znanja slovenskega jezika, ampak bodo kandidati to dokazovali s torej predložitvijo dokumentov o znanju slovenščine. Kot sem že uvodoma povedal je komisija seveda na koncu po razpravi predlog zakona podprla. Hvala.