Hvala lepa predsedujoča za besedo. Spoštovane članice in člani odbora. V imenu Ministrstva za pravosodje se najprej zahvaljujem za vabilo na to nujno sejo v zvezi z ukrepi za preprečevanje nasilja.

Naj uvodoma povem, da na Ministrstvu za pravosodje pozorno spremljamo tako dogodke, povezane z nasiljem nad mladostniki, kot tudi način poročanja o teh dogodkih pri čemer opažamo v določenih primerih, da to ne prispeva h konstruktivni obravnavi te tematike. Kot v svojem javnem odzivu z dne 9. 4. 2025 opozarja Društvo psihologov Slovenije s sopodpisanimi 16 strokovnimi združenji in strokovnimi organizacijami je, citiram: senzacionalistično in zavajajoče. Prikazovanje problematike nasilja med mladimi del problema in ne del rešitve. Namesto iskanja strokovno utemeljenih dolgoročnih rešitev se ustvarja prostor za paniko in nemoč, za populizem. Izpostavljanje pomena kaznovanja in iskanja hitrih rešitev, ki zadostijo pravičniški drži in pogosto pomenijo le povečanje nadzora in kaznovanja, brez dolgoročnega učinka na globlje dejavnike vedenj. Konec citata. Obžalujemo tudi, da na to sejo niso bili povabljeni kolegi iz drugih ključnih ministrstev za zdravje, za družino in socialne zadeve ter za vzgojo in izobraževanje. Gre namreč za tipično multidisciplinarno in medresorsko področje, kjer je nujno medsebojno sodelovanje. Kar zadeva mladoletniško kazensko pravno področje na Ministrstvu za pravosodje intenzivno delamo in pri tem sodelujemo tudi z ostalimi resorji. V začetku januarja je bil v javno razpravo poslan Predlog Zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, ki naslavlja številne izzive, na katere je bilo opozorjeno v okviru celovite analize stanja na tem področju. Med drugim gre za ukrepe za pospešitev kazenskih postopkov, za pravočasno izdelavo individualne ocene mladoletnika in v kompleksnejših primerih tudi predloga programa obravnave mladoletnika ter druge ukrepe za zagotovitev individualizirane in multidisciplinarne obravnave mladoletnikov. Do sredine marca smo prejeli številne pripombe, ki smo jih preučili, sedaj pa potekajo usklajevalni sestanki. Predvidoma v roku enega meseca bo predlog zakona poslan v strokovno in medresorsko usklajevanje. Jeseni pa bo predlog zakona predvidoma predložen vladi. Predlagatelj današnje seje zatrjuje in podobno je zaslediti tudi v nekaterih medijih, da naj bi bila Slovenija leta 2019 s strani Evropske komisije pozvana k znižanju starosti za kazensko odgovornost. To ne drži. Takratni Predlog Zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj ni zaključil postopka obravnave. Ne zato, ker bi bilo s strani Evropske komisije pričakovano znižanje starostne meje za kazensko odgovornost, temveč zaradi pripomb institucionalne narave s strani nekaterih resorjev. Zaradi izteka roka za prenos direktive EU o procesnih jamstvih za otroke smo se tedaj odločili za spremembe Zakona o kazenskem postopku, ki so bile nujne, legitimne in skladne z evropskim pravnim redom. Kar je v letu 2024 potrdila tudi Evropska komisija. Ravno tako ne drži trditev, da so druge države članice Evropske unije že prilagodile svoje zakonodaje z znižanjem starostne meje. Evropska komisija takega znižanja starostne meje ne zahteva in ne pričakuje. Nasprotno, trend je usmerjen v razvojne in zaščitne pristope. Nenazadnje so strokovnjaki iz Sveta Evrope v celoviti analizi našega slovenskega mladoletniškega kazensko pravnega sistema pozdravili, da ima Slovenija zakonsko določeno najnižjo starost za kazensko odgovornost pri 14 letih. Priporočali so celo razmislek o dvigu te starosti. Odločitev o določitvi minimalne starosti za kazensko odgovornost je sicer v končni fazi politična, saj zakone sprejema Državni zbor, vendar je izjemno škodljivo, če take odločitve niso ustrezno strokovno podkrepljene. Znanstvene študije potrjujejo, da formalna obravnava mladoletnikov v kazenskem postopku ne prispeva k zmanjšanju kriminalitete. Ravno obratno. Povečuje tveganje za ponavljanje dejanj. Zaradi specifičnih značilnosti v razvoju možganov v tem obdobju se povečuje dovzetnost za tveganje, vpliv vrstnikov in impulzivne odzive. Vedenje pa v večji meri usmerjajo nagrade, ne pa dolgoročne negativne posledice, kot na primer grožnja s kaznijo. Ob tem je pomembno poudariti, da zaradi večje dostopnosti informacij in zgodnejše izpostavljenosti številnim vsebinam, tudi neprimernim za mladostnike, mladostniki niso zrelejši. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da kognitivno zavedanje pravil še ne pomeni sposobnosti za njihovo dosledno upoštevanje. Tudi sicer je nižanje starosti za kazensko odgovornost le navidezna rešitev za tematiko, ki zahteva celosten, multidisciplinaren in sistemski pristop. Vprašati se je potrebno, kaj bomo storili z otroki, ki so mlajši od 14 let in bi storili resna nasilna dejanja? Ali je res ustrezno za to spustiti kazensko mejo kazenske odgovornosti na 12 let, deset let ali še nižje? Navedena vprašanja in dokazno škodljivi učinki kazensko pravne obravnave na razvoj otrok in mladostnikov kažejo na potrebo po tem, da se usmerimo na ukrepe izven kazenskega prava. Ne drži, da v pravnem redu ne obstojijo postopki in ukrepi, ki predstavljajo vzgojne in varstvene ukrepe in jih je mogoče izpeljati v primeru nasilnih dejanj otrok, mlajših od 14 let. V skladu z veljavno zakonodajo, kot smo že slišali, je policija, ko ugotovi, da je protipravno dejanje izvršil otrok, dolžna o tem nemudoma obvestiti center za socialno delo. Center za socialno delo ima na voljo socialno varstvene storitve, s katerimi otroku zagotovi pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev, sledi svetovanje, urejanje in vodenje, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje socialnih zmožnosti. Hkrati lahko center za socialno delo dela s celotno družino, tako z otrokom, kot tudi njegovimi starši. V kolikor se otrok oziroma njegova družina niso pripravljeni prostovoljno vključiti v te storitve, pa sta tako sodišče kot tudi center za socialno delo zavezani izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo drugih pravic in koristi. Ob tem želimo poudariti, da zgoraj našteti ukrepi po določbah Družinskega zakonika, ki pa spada v resorno pristojnost ministrstva, pristojnega za družino in socialne zadeve, primarno so ti ukrepi namenjeni vzgoji in pomoči družini, da osvoji ali vzpostavi te vzgojne veščine. Na Ministrstvu za pravosodje menimo, da je potrebno strokovni kader s področja socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter zdravstva po potrebi še dodatno okrepiti z namenom, da bodo svoje naloge skrbi za otroke še bolje in učinkoviteje opravljali. Ključno pa je, da delujemo preventivno, da začnemo dovolj zgodaj prepoznavati družine z večplastnimi psihosocialnimi izzivi in jim pravočasno ponudimo podporo.

Spoštovane članice in člani odbora! Če želimo ustvariti družbo, v kateri mladoletniki prevzamejo odgovornost, a tudi dobijo priložnost za spremembo, potem potrebujemo preventivni, razvojno usmerjen in celosten pristop k obravnavi mladoletniškega nasilja. Ni čudežnih rešitev, ki bi čez noč lahko to ustavile. Prav tako pa sem prepričana, da tudi nižanje starosti za kazensko odgovornost ni ustrezen ukrep v tej smeri. S temi navedbami se opredeljujem glede predloga drugega sklepa, v kolikor je s predlogom mišljeno znižanje starosti za kazensko odgovornost otrok in se ne strinjamo. Glede predloga prvega sklepa pa se opredelimo v nadaljevanju razprave. Hvala lepa.