Ja, predsedujoča, hvala za besedo. Zdaj naj uvodoma izrazim, bom rekel, razočaranje, da je sklic te seje prišel terminsko tako, da se nekateri povabljeni te seje ne morejo udeležiti. Upam, da bomo tudi, bom rekel, brez njihove prisotnosti lahko imeli vsebinsko razpravo, ki bo odprla tematiko omenjenega, omenjene vsebine, predvsem pa, da bomo kasneje prišli do neke končne rešitve.

Kot ste že sami povedali. gospa predsedujoča. Današnji sklic oziroma zahteva za sklic nujne seje na področju ukrepanja za preprečevanje mladoletniškega nasilja mislim, da tukaj ni potrebno dodatno poudarjati kaj je bil povod za sklic te seje. Vzrokov, spoštovane in spoštovani, pa se je v ozadju skozi leta nabiralo veliko. Glejte, kot veste, je javnost pretresla zgodba mladoletniškega nasilja na Ptuju. Na družbenih omrežjih sta se razširila kar dva posnetka, ki prikazujeta nasilno obračunavanje skupine mladostnikov nad mladim fantom. En nasilni obračun je posnet v središču mesta. Drugi pa v enem izmed ptujskih pohodov. Prav tako se je na ptujski osnovni šoli Mladika, ki je gostila karierni sejem, in je bila takrat deležna groženj tudi, županja, pardon, županja Nuška Grajšek, ki se je udeležila odprtja sejma. s smrtjo so grozili tudi učiteljem. Kot je pojasnil ravnatelj, sta grozilna sporočila v zaprti spletni skupini na Facebooku objavila dva učenca višjih razredov. Se pravi, govorimo o nekem medvrstniškem nasilju, ki se spodbuja tudi na spletnih platformah. V javnosti odmeval tudi primer iz Izole. To pred kratkim, kjer je na osnovni šoli Dante Alighieri v Izoli odkrit nekako skupino učencev, ki je organizirala pretepe in objavljajo posnetke na družbenih omrežjih. Nekateri učenci osmih in devetih razredov naj bi ustanovili tudi svojo skupino, ti učenci naj bi s svojim sošolcem in mlajšim grozili, jih spodbujali celo k nasilju ter po pouku fizično napadli in pretepe delili na enem izmed socialnih omrežij. Se pravi, govorimo o vsesplošnem dogajanju v državi, ki je v porastu med mladoletniki.

Naj navedem tukaj nekaj, bom rekel, navedb, ki so v letnem poročilu dela policije za leto 2023, v katerem je navedeno, citiram: v letu 2023 je bil delež mladoletniške kriminalitete med obravnavano kriminaliteto 2,9 odstoten, kar je najvišji delež v zadnjih desetih letih. Njihovo število pa je drugo največje v zadnjih desetih letih, in sicer jih je policija obravnavala 1552. Desetletno povprečje je 1363. Med mladoletniškimi kaznivimi dejanji je treba opozoriti na nasilništvo, katerega število narašča iz leta v leto. Kot tudi pregled, bom rekel, dela policije za prvo polletje leta 2024 z dne 9. 9. 2024 iz katerega je razvidno, v prvem polletju leta 2023 24 so policisti obravnavali 884 kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete, kar je največ v zadnjih desetih, prvih pol letih. Mislim, da bi pri teh številkah morali nam zvoniti vsi alarmi, tako na policiji kot tudi pri nas v Državnem zboru, kot na zakonodajni veji oblasti. Kajti vemo, da je zakonodaja tista, ki omogoča, bom rekel, konkretnejše oziroma ki trenutno ne omogoča in bi morala omogočati konkretnejše naslavljanje oziroma, bom rekel, kar sankcioniranje take oblike nasilja.

Žal Vlada Republike Slovenije kljub zaskrbljujočim podatkom ne ukrepa. Na skupni seji Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, se pravi na 15. nujni seji in Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. 19-ega petega 23 je bil med drugim sprejet sklep: "Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata vladi, da prouči veljavno zakonodajo in predlaga spremembe, ki bi učitelje, vzgojitelje in ravnatelje opolnomočila s pedagoško avtoriteto in avtonomijo, omejile možnosti poseganja staršev v strokovne odločitve v vzgojno izobraževalnem procesu ter določile njihovo obveznost za sodelovanje s strokovnimi službami." Do realizacije tega sklepa na žalost ni prišlo. Vidimo pa, da se to nasilje sedaj oziroma da se v zadnjem času to nasilje seli ven iz izobraževalnih ustanov, se pravi celo po ulicah slovenskih mest. Ob zadnjem dogodku na Ptuju je seveda tudi bilo izpostavljeno kar nekaj strokovnih mnenj. Tako so recimo bile v ospredju mnenje, bom rekel, pravnega strokovnjaka doktorja Mihe Šterca in pa tudi gospe Leonide Zalokar, ki jih danes, danes na žalost ni med nami zaradi drugih, zaradi drugih obveznosti in bom rekel, zaradi časovnega termina te seje. Oba poudarjata, da je na tem področju zakonodaja preplitka oziroma da zakonodaja ne omogoča ustreznega sankcioniranja oziroma če lahko bolje rečem, nekako določila odgovornosti nasilnih otrok, ki so mlajši od 14. leta, pomnimo vseh dogodkih, ki so bili omenjeni. Tudi sedaj v moji razpravi oziroma v moji obrazložitvi je, govorimo o mladoletnih osebah oziroma o posameznikih, mlajših od 14 let. Vemo tudi, da je bila omenjena zadeva zelo medijsko izpostavljena. Videli smo tudi, da so bili na tem področju nekako izražena tudi javna mnenja. Veliko državljank in državljanov Republike Slovenije meni, da bi omenjeno nasilje moralo biti ustreznejše kaznovano znotraj slovenske zakonodaje oziroma da bi omogočalo kaznovanje tudi mlajših od 14. leta.

Na podlagi vsega navedenega smo na odbor naslovili dva sklepa. Prvi sklep je: "Da Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Vlado Republike Slovenije, da v 30 dneh sprejme ukrepe za zagotavljanje varnosti v primerih mladoletniškega nasilja in ukrepanje zoper nasilnih otrok, ki so mlajši od 14. Let." Drugi sklep pa, kot ste videli, smo ga tudi naknadno dopolnili, predlog. Sklepa pod številko dve pa bi se glasil: "Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Vlado Republike Slovenije poziva, da v šestih dneh pripravi in določi besedilo zakonodaje, ki bo določila odgovornost nasilnih otrok, ki so mlajši od 14 let." Mislim, da je materija oziroma vsebina današnje seje zelo resna. Mislim, da smo v državi prišli v neko slepo ulico, kjer pasivnost na tem področju ni več odgovor na aktualne zadeve. Sedaj, bom rekel, je čas za aktivnejše naslavljanje te zadeve in z aktivnejšim naslavljanjem mislim to, da bi tudi v okviru zakonodaje taka dejanja bila kazniva in da bi se jih ustreznejše naslavljalo. Kot sem že omenil, ne govorimo o posameznih primerih, vem, da bo skozi razpravo velikokrat izpostavljeno, da gre za posamezne primere. Gre za nek javen pojav, ki se še stopnjuje in se ne zaustavlja. In nenazadnje najhujše pa je to, da so žrtve, ki so tukaj obravnavane, ki so deležne tega nasilja nikoli ne pridejo, bom rekel, do tistega zaključka, ampak da so lahko še nadaljnje še nadalje zaradi trenutno neustrezne trenutne zakonodaje še naprej predmet teh nasilnežev. Hvala lepa.