Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči, spoštovane državne poslanke in poslanci.

Lovska zveza predlogu novele zakona ne nasprotuje, načelno ga podpiramo, podpiramo tudi nekatere rešitve, ki se nam zdijo inovativne in tudi zelo pomembne z narodnostnega vidika, posebej rešitev, ki omogoča zamejcem, Slovencem, da enakopravno sodelujejo kot lovci na teritoriju Republike Slovenije. Pomemben napredek se nam zdi tudi možnost elektronskega evidentiranja škod. Zdi se nam, da je prav oziroma vemo, da je prav, da lastniki površin na katerih se zadržuje, prehranjuje in jo tudi lovimo divjad, dobijo pravično odškodnino za škodo, ki jo divjad povzroča. Vendar pa v zakonu vidimo tudi nekaj pomanjkljivosti, ki so bolj tehnične kot kakšne druge narave, zaradi tega smo tudi v Državnem svetu predstavili svoje predloge amandmajev, in ker jih tukaj nismo kvalificirani predlagatelji amandmajev, dovolite, da samo naštejem nekatere stvari za katere oziroma nekatere določbe v zakonu, ki se nam zdijo ne dovolj jasno opredeljene oziroma pomanjkljive.

Najprej bi v zvezi s 7. členom želel povedati, da se koncesijska dajatev za posamezno lovišče dviga iz 10 na 15 procentov, kar je za nas očitno zelo veliko in preveč, sploh v smislu velikih škod po divjadi, ki jih izplačujejo lovske družine. Zakon sicer predvideva novi prihodek, izvirni prihodek Lovske zveze Slovenije v višini 170 tisoč evrov, za ilustracijo pa lahko povem, da celoten ta znesek pokrije zgolj iztoževanje škode v nekaj lovskih družinah, v vseh skupinah nas je pa 411. Če bo ta trend se nadaljeval, bodo posamezne lovske družine, ki so pač upravljavke lovišč, kmalu prišle v insolventno stanje - to gre za 7. člen. Kar zadeva 8. člen se pridružujemo mnenju Zakonodajno-pravne službe. In sicer tukaj je uporabljena besedna zveza prosta narava. Prosta narava ni definirana in je v primeru sporov pred sodiščem zelo težko jo omejiti, zaradi tega bi mi predlagali, da odbor sprejme amandma k 8. členu, kjer bi se to besedno zvezo nadomestilo z besedno zvezo Lovna površina. Ta pa je zelo jasno definirana in gre v bistvu za analogijo, kjer so zelo jasno definirane ne lovne površine, vse ostalo so pa lovne površine. Radi bi tudi opozorili na 10. člen. In sicer ta 10. člen govori o intervencijah na nelovnih površinah. Praksa je pokazala, da kjerkoli je bilo v zadnjem času uporabljeno strelno orožje na nelovni površini, se posamezni državljani čutijo ogrožene in na njihovo prijavo policija uvaja preiskavo povzročanja kaznivega dejanja povzročanja splošne nevarnosti. Zaradi tega bi radi, da se v 10. člen doda peti odstavek v smislu oziroma, ki bi se glasil: "V primeru odstrela posameznih osebkov divjadi na nelovni površini lovski inšpektor obvezno zagotovi prisotnost policije. S tem se bomo izognili različnim interpretacijam in pritiskom na lovstvo in s tem bomo pravzaprav omogočili tudi interventne odstrele, ki se jih lovci sedaj na vsak način izogibamo. Potem v zvezi s 14. členom bi radi povedali, da je sistem, sistem elektronskih evidenc Lisjak, ki ga ima v svoji lasti in ga upravlja Lovska zveza Slovenije, praktično najobsežnejši sistem evidentiranja in bi radi, da ta sistem to tudi ostane. Tako da mislim, da v novem tretjem, da bi imeli v 14. členu to zapisano bolj natančno. Glede 17. člena bi pa radi povedali, da je v zakonu ena zelo velika pomanjkljivost. In sicer zakon predvideva, da je pravni nastavek za lovišča s posebnim namenom za evidentiranje osebnih podatkov oškodovancev, ki imajo škode po divjadi. Medtem ko v tej noveli zakona za upravljavce lovišč lovske družine ni pravnega nastavka na podlagi katerega bi lovske družine sploh lahko vodile evidenco o oškodovancih. In naš predlog je, da se v 17. členu zapiše, da se za 58.b členom doda nov 58. člen, ki je pravzaprav prepis istega pravnega nastavka za zbiranje osebnih podatkov, kot ga imajo lovišča s posebnim namenom. In ta zagotavlja upravljavcu lovišča v zvezi s škodami na kmetijskih in gozdnih kulturah, da vodi in opravlja osebne podatke, tako kot bo to omogočeno loviščem s posebnim namenom. Pri 18. členu imamo pomisleke o samem statusu lovskega pomočnika, ker se nam zdi, da ta status ni primerno definiran, zakon ga ne definira, v drugih pravnih aktih pa tudi tega pomočnika ni. Iz te vloge pomočnika izhajajo pravice in obveznosti, Menimo pa, da niso dovolj dobro definirane in tukaj postavljajo, vpeljujejo pravno praznino. V 19. členu bi prosili odbor, da pretehta, ali je dovolj, da se v zvezi z izdanimi dovolilnicami za lovske goste hranijo njihovi osebni podatki samo eno leto. Če pride do kakršnega koli incidenta pri izvajanju lova z lovskim gostom, ima to pravne posledice, ki se manifestira v obravnavah, ki bodo zelo težko zaključene oziroma se bodo zgodile v enem letu in če imamo mi podatke o lovskih gostih samo eno leto, potem bo to predstavljalo veliko težavo za reševanje sporov v prihodnje. Najbrž ne rabim posebej razlagati, koliko časa trajajo posamezni pravni postopki. Nam se zdi primerno, da bi evidenco gostov lahko vodili tri leta in po treh letih se jo seveda izbriše. Glede 22. člena predlagamo, da odbor ta člen spremeni tako, da se v prvem odstavku 66. člena črta besedica lahko. Gre za interno strukturo Lovske zveze Slovenije. Mi imamo sedaj lovstvo v Sloveniji organizirano oziroma opravljanje nalog, ki jih določa zakon, imamo organizirano dvotirno. Na eni strani je Lovska zveza Slovenije z območnimi zvezami in lovskimi družinami, upravljavkami lovišč, potem imamo pa Zavod za gozdove z območnimi zvezami upravljavk lovišč, kjer so pa te lovske družine, ki so članice posameznih območnih zvez navzkrižno članice območnih zvez upravljavk lovišč. Že ta sistem dvotirnega izvajanja lovskih aktivnosti je precej kompliciran. No, še dodatno je pa kompliciran s tem, da če ostane ta besedica, lahko, so lahko posamezne družine, lovske družine, uporabniki lovišč, članice območnih zvez ali pa tudi ne. Kar potem oteži delovanje celotnega sistema in transparentnost sistema Lovske zveze Slovenije. Pri 24. členu bi radi v šestem odstavku 72. člena za prvo alinejo dodali novo drugo alinejo, ki se glasi: "Predlog upravljavca lovišča, če lovski čuvaj ne opravlja svojih nalog." Gre za status in prenehanje statusa lovskega čuvaja. Novela zakona definira, da prenehanje statusa lovskega čuvaja je lahko, če lovski čuvaj umre, odstopi ali če ga razreši državni organ. Nimajo pa možnosti razrešitve lovskega čuvaja upravljavke lovišč. So pa upravljavke lovišč v primeru neopravljanja ali nekakovostnega opravljanja dela lovskih čuvajev izpostavljene zelo visokim kaznim Inšpektorata za lovstvo. Nimajo pa možnosti te lovske čuvaje razrešiti ali zamenjati. In še dodali bi za šestim odstavkom nov sedmi odstavek, ki se glasi: "Da v 30 dneh od dokončnosti odločbe o razrešitvi razrešeni je lovski čuvaj je dolžan vrniti v zvezi z izkaznico in službeni znak lovskega čuvaja. Zdaj upravljavke lovišč, praktično lovskih čuvajev, ki nekakovostno delajo, ne morejo razrešiti. Nosijo pa vse pravne posledice pravne osebe v zvezi z nedelovanjem tega čuvaja. Drugo, v praksi se nam pojavlja problem, da posamezni lovski čuvaji, ki jim preneha status lovskega čuvaja, zadržijo svoje izkaznice in službene znake, kar omogoča zlorabo. Menimo, da je to, kar smo našteli, v bistvu nekako v soskladju s samo intenco zakonodajalca v tem zakonu. Če bodo naši predlogi upoštevani, bomo lahko po mojem mnenju in mnenju Lovske zveze Slovenije kakovostno opravljali svoje poslanstvo. Zelo pomembno se nam pa zdi tudi to, da se 15. člen novele zakona črta pa bom tudi povedal zakaj. Sedmi odstavek 52. člena veljavnega zakona nalaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše natančnejše kriterije za opredelitev vrst škod iz predhodnih odstavkov tega člena ter metode in merila za ugotavljanje njihove višine. Vlada Republike Slovenije te obveznosti ni izpolnila, ker v praksi povzroča številne težave pri določanju vrst škod, zlasti pri uporabi metod in meril za ugotavljanje njihove višine. Za prakso so vpisani kriteriji in merila nujni, saj bi z njihovo pomočjo lahko postopki ugotavljanja škode tekli bistveno hitreje. Med upravljavci lovišč in oškodovanci pa bi bilo več primerov rešenih hitreje in sporazumno. Torej, če je bila osnovna intenca zakona informatizirati in izboljšati odnose med lastniki zemljišč in izvajalci lovskih aktivnosti v smislu škod po divjadi je bistveno izpolniti sledeče; zagotoviti merila, enotna merila, po katerih se bodo škode ocenjevale. Tako, da bodo oškodovanci in tisti, ki so dolžni poplačati škodo, vedeli, o čem se pogovarjajo in dogovarjajo, o čem se pogajajo in kaj je kdo dolžan storiti, da bomo vsi zadovoljni. Po drugi strani je pa treba omogočiti upravljavcem lovišč tisto, kar sem že prej rekel, zakonski nastavek, da sploh zbiramo podatke o oškodovancih. v nasprotnem primeru si ne predstavljam, kako bomo določbe tega zakona izvajali, če sploh ne bomo smeli imeti evidence o tem, kdo je oškodovan, in podatkov o njegovi lastnini in o škodi. GDPR nam to namreč zdaj ne omogoča. Toliko s strani Lovske zveze Slovenije. Še enkrat, načelno zakon podpiramo, menimo, da je korak v pravo smer z odpravo teh pomanjkljivosti, ki smo jih pač našteli mislimo, da bo novela še boljša, kot je. Hvala lepa.