Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci in ostali prisotni!

Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 11. izredni seji včeraj obravnava predlog zakona, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija podpira predlog zakona. Komisija je podprla pripombe in predloge Lovske zveze Slovenije in jih povzela v mnenju. Komisija predlaga predlagatelju in kvalificiranim predlagateljem amandmajev, da te pripombe in predloge proučijo in upoštevajo v nadaljnjem zakonodajnem postopku. Komisija ocenjuje, da predlog zakona prinaša številne pozitivne spremembe in pomembno izboljšavo tega področja. Pričakujemo, morda boljše sodelovanje med Lovsko zvezo in vlado. V sami pripravi zakona smo slišali, da niso bili povabljeni zraven. Vlada trdi drugače. Okej. Komisija podpira prizadevanja za vzpostavitev pravične, enotne in zakonsko določene metodologije za ocenjevanje škod po divjadi in zvereh, ki bo temeljila na tržni ceni in bo vključila tudi vrednost plemenskih živali. Ocenjuje, da je nujna uskladitev metodologij tudi med ključnimi deležniki, Lovsko zvezo Slovenije, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije. Tukaj smo bili dokaj kritični, da se tu od leta 2024 stvari ne premaknejo naprej. Komisija podpira uvedbo elektronske prijave ob hkratnem ohranjanju klasične možnosti prijave s ciljem poenostavitve in pohitritve postopkov prijave in ocenjevanja škod. Komisija opozarja, da mora država kot upravljavec naravnega bogastva divjadi prevzeti odgovornost za povzročeno škodo po divjadi. Trenutno stanje postavlja kmete v neenakopraven položaj, saj morajo sami ograjevati svoja zemljišča. Škoda po divjadi tudi ni enakomerno razporejena, na območjih z visoko gostoto divjadi na primer Goričko je ta bistveno večja. Potrebna je jasna določitev območij, kjer ima prednost kmetijstvo ali ohranjanje divjadi. Komisija ugotavlja, da so nekatere lovske družine v nevzdržnem finančnem položaju in vidi predlog Lovske zveze Slovenije za vzpostavitev sklada za pomoč pri kritju škode je bil prepoznan kot smiseln. Komisija podpira podaljšanje odškodninske odgovornosti države za škodo po šakalu, predlaga pa, da se ta odgovornost podaljša za 15-letno obdobje. To je namreč čas, ko šakal ni bil uvrščen pred med lovne vrste, torej je bil tretiran kot zavarovana vrsta, zato se je znatno razmnožil in povzroča velike škode v kmetijstvu, predvsem rejcem drobnice, ki so že tako podvrženi škodam po velikih zvereh. Področje upravljanja z divjadjo je zelo zahtevno, vključuje številne interese, zato mora biti sodelovanje med državo, kmeti in lovci uravnoteženo. Trenutna prevelika vloga naravovarstvenih organizacij in razpršenost pristojnosti povzroča neučinkovitost. Komisija zagovarja poenostavitev sistema z večjo vlogo ministrstva za kmetijstvo in lovsko zvezo pri odločanju, lov mora postati orodje upravljanja, ne vir dodatnih težav. Tukaj mislimo, da je preveč razpršeno med fakultete, Lovsko zvezo, območne enote pa nevladne organizacije pa Ministrstvo za naravne vire in prostor, tukaj se preveč deležnikov vključuje, potem pa tudi noben ne odgovarja za nastale težave in škode. Pri tem ne gre spregledati vidika prehranske varnosti in ogroženosti samooskrbe na podeželju, zlasti v hribovitih in predalpskih območjih, komisija opozarja, da morajo kmetje kot proizvajalci hrane imeti ključno vlogo pri oblikovanju sistema za sobivanje z divjadjo. Stalež divjadi je trenutno previsok. Opuščanje kmetovanja in podeželja predstavlja resno tveganje za prihodnost države oziroma prehranske suverenosti. Hvala.