Hvala za besedo gospod predsedujoči!

Spoštovani vsi prisotni!

Tudi pri Varuhu človekovih pravic smo seveda prejeli večje število pobud posameznic, posameznikov glede samih postopkov dodelitve pomoči po teh uničujočih poplavah. In lahko rečem, da je v bistvu rdeča nit teh očitkov, ki smo jih mi prejeli in s katerimi se posamezniki obračajo na varuha, pomanjkanje informacij oziroma njihovo neustrezno podajanje in pa seveda očitki o zapletenih, nerazumljivih postopkih dodeljevanja pomoči. Če bi strnila v eno besedo, bi rekla, da se iz teh pobud čuti in ve negotovost.

Naj za oris nanizam samo nekaj primerov, ki smo jih dobili, in sicer naši pobudniki na primer pravijo, da niso razumeli, to, kar smo danes tudi že slišali, da morajo svojo upravičenost do tega predplačila dodatno dokazovati. Verjeli so, da so do pomoči upravičeni že na podlagi teh izračunov v sistemu Ajda. Zmedo je povzročila razlaga pojmov, kot smo tudi že slišali, stanovanje in pa prebivališče. Skratka, tudi niso po njihovem mnenju bili dovolj jasni napotki glede teh potrebnih dokazil glede namenske porabe sredstev in ta telefonska linija, katero tudi pri varuhu seveda pozdravljamo, da je bila v ta namen vzpostavljena, zatrjuje, da so bile sploh v začetku te informacije nejasne. Posledično, tako kot smo slišali s strani predstavnikov, so se sanacije lotili po lastni presoji. Vemo pa tudi, da številne še trajajo, saj so razsežnosti te škode velike, seveda zlasti tam, kjer so nepremičnine v celoti uničene.

Rada bi povedala, da Varuh človekovih pravic ne more uveljavljati pravic v imenu posameznika, nima pristojnosti, da vsebinsko posega v strokovne odločitve pristojnih organov. Če sem bolj plastična, to pomeni, in to smo tudi v odgovorih pobudnikov pobudnikom zapisali, da mora vsak posameznik najprej sam uveljavljati svoje pravice skladno s pravnim redom in pa z veljavnimi postopki. Ampak vendarle smo na vsako posamezno pobudo odgovorili in dali pobudnikom zelo široka dodatna pojasnila oziroma tisto, kar jih je v konkretnih pobudah zanimalo. Predstavili smo jim tudi dodatne možnosti, ki jih imajo. Smo pa ob tem pobudnike tudi vedno povabili, da naj nas seznanijo, če bi naleteli na neodzivnost pristojnih organov oziroma v drugih primerih, v katerih varuh seveda lahko posreduje. Poleg tega smo pri varuhu že ob prejemu teh prvih pobud odprli in se pač odločili samoiniciativno, da smo odprli tako imenovano širše vprašanje na podlagi 9. člena Zakona o varuhu človekovih pravic, torej na lastno pobudo kot sistemsko vprašanje. To namreč varuh lahko stori, kadar zazna, da gre za pomembna vprašanja za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji. Glede slednjega končnih ugotovitev še ne moremo podati, obravnava pri varuhu je še v teku. Smo pa v okviru obravnave med drugim oziroma še vedno preučujemo tudi postopke dodeljevanja pomoči, vprašanja informiranosti glede namenske porabe in dokazil, vezanih na že prejeta sredstva ter predvideno časovnico in pa tudi potek nadaljnjih aktivnosti. V obravnavo smo vključili vse pristojne, ki se morajo po mnenju varuha na težave in stiske na poplavno prizadetih območjih odzivati aktivno, odgovorno in pa predvsem v dialogu s prebivalkami in prebivalci. Upam si celo trditi, da je na splošno potreben resen razmislek o tem, kako država tudi sicer v kriznih razmerah ali pa po le-teh uresničuje svojo dolžnost varovanja človekovega dostojanstva. Govorim o negativnih posledicah podnebnih sprememb, o čemer smo danes že slišali in me veseli, da se tudi kaj bi dejansko zgodilo na tem področju. Dejansko pa izkoriščam tudi priložnost, da pozivam, da so ukrepi učinkovitega soočenja s podnebnimi spremembami nujni, da zagotovimo zdravo in varno življenjsko okolje v prihodnje. Žal bomo to morali imeti še bolj resno v mislih. Zavedamo se, da so nekateri ukrepi, ki so sedaj, ki se sedaj izvajajo v okviru te sanacije po poplavah avgusta 2023, da se do sedaj niso izvajali. Zato pozdravljamo vse, kar je bilo narejeno, tako na področju oblikovanja zakonodajnih predpisov, postopkov prav z namenom pohitritve le teh, kot tudi na samem terenu. Ob tem pa posebej poudarjam, da je na zaznane težave posameznikov potrebno konstruktivno odreagirati in ves čas skrbeti, da komunikacija, kot tudi seveda vse aktivnosti potekajo jasno in transparentno.

Za zaključek, ker bom kratka, kadar je nekdo v položaju, ko se doma ne počuti varno, je seveda potrebno takšno stisko obravnavati in z njo ravnati skrajno subtilno, skrajno empatično. In pristojni morajo zagotoviti pravočasne, učinkovite podpore, dolžni so upoštevati ne le načelo solidarnosti, temveč tudi temeljne človekove pravice. Govorim predvsem o pravici do dostojnega življenja, varnosti in pa primerne bivanjske ureditve. Hvala za pozornost.