Spoštovani predsednik, spoštovane članice in člani komisije, spoštovani predlagatelji današnje obravnave!

Najprej bi želel reči, da seveda z nekim odobravanjem sprejemam to današnjo razpravo. Mislim, da je to izjemno pomembno, da se pogovarjamo, da imamo ta dialog, ki ga pravzaprav ves čas od začetka dela, ne samo službe, že prej. v okviru kabineta predsednika vlade zelo podpiramo in pravzaprav smo, lahko mirno rečem, brez slabe vesti, vesti, dnevno v dialogu ali pa v kontaktu bodisi z občinami, organizacijami, posamezniki, civilnimi iniciativami, s katerimi smo imeli veliko različnih pogovorov, diskusij, iskali različne rešitve. Ta pogovor je seveda, jaz ga razumem tudi kot ena možnost ali pa odlična priložnost za pravzaprav nadgrajevanje celotnega sistema ko ugotavljamo posamezne bodisi pomanjkljivosti bodisi se pogovarjamo o novih predlogih, idejah, drugačnih rešitvah. Seveda je to odlična osnova za to, da bomo lahko, ko bomo tudi pripravljali nove sistemske zakone, to vgradili. Seveda tam, kjer se bomo sporazumeli in kjer bomo ugotovili, da je to koristno, da je to pravilno, da je to tudi možno. Nenazadnje takšne razprave smo imeli, kot sem že omenil, v preteklem obdobju v različnih okoljih. Naj omenim samo civilno iniciativo v Polzeli, ker je podobne zadeve odpirala. Zato jo posebej izpostavljam in omenjam, z združenji občin. Skratka z mnogo, res velikim številom deležnikov. Namreč, gre za sistemsko vprašanje. Vse to kar ste odprli se nanaša na sistem, ki je postavljen na Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki velja mislim, da tam od leta 2003, če se ne motim, seveda z nekaterimi dopolnitvami. Nenazadnje, Vlada je nekaj dni po tej nesreči dopolnila zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Ravno zato, da je bolj učinkovit, da je omogočil hitrejšo sanacijo, v prvi vrsti v občinah, kasneje smo pa z drugimi ukrepi, kot so sprejem interventnega zakona, sprejem zakona o obnovi, seveda pa specifično naslonili samo to naravno nesrečo. Zakaj? Zaradi tega, ker je bila resnično na največjem območju, največ škode, največje število ljudi je bilo prizadetih. In seveda zato moramo razlikovati razpravo o sistemskih rešitvah, ki jih načenjate. In seveda na drugi strani interventni ukrepi, za katere mislim, da so bili uspešni. da bomo za marsikaterega od teh ukrepov predlagali, da se ga vgradi v siceršnji sistem. In seveda so dali možnost, da je tudi ta, bom rekel, sanacija in obnova po tej veliki naravni nesreči poteka dobro. S tem ocenjujemo, da se je Vlada seveda odzvala hitro, učinkovito, tudi, kot sem rekel, uspešno. Definitivno po naši oceni, čeprav seveda bo, ko bo enkrat končano, vse možno bolj realno, bolj objektivno seveda oceniti vse tisto, kar je bilo izvedeno.

Sproti seveda identificiramo nekatere izzive ali pa probleme, če želite in jih seveda večinoma s kolegi iz Ministrstva za naravne vire in prostor tudi razrešujemo. To je tudi tisti primeri, ko so bili ljudje, bom rekel, sanirali svoje objekte, pa so bili na podlagi interventnega zakona potem njihovi domovi, njihovi objekti identificirani kot tisti, ki jih bo pač potrebno preseliti. Bodisi tisti, ki so bili v, med, na seznamu dodatnih objektov, za katere so bodisi kasneje predlagale te rešitve občine, bodisi strokovnjaki, kolegi vodarji, geologi in tako naprej. Tudi za to smo našli rešitve in jih bomo seveda za tiste primere, ki obstajajo, tudi ustrezno rešili in naslovili.

Skratka, ves čas je, bom rekel, nič ni zabetonirano, vedno, vedno smo odprti za rešitve, seveda, v okviru tistih, bom rekel, v okviru zakonskih okvirov, ki veljajo. Veste pa, da se tako interventni zakon in zakon o obnovi, ki sta namenjena prav tej naravni nesreči, sta se že spremenila. Verjetno bo še kakšno dopolnilo ravno za to, da sledimo tej učinkovitosti in da lahko razrešimo vsa tista vprašanja, ki se pokažejo šele v samem tem procesu sanacije.

Zdaj pa mogoče samo nekaj, bi rekel, odzivov v začetku, pa bom potem se kasneje vključil še v razpravo, ker bo verjetno še veliko vprašanj, predlogov in različnih pogledov pa bi rekel sledeče. Jaz nisem pa res ne sodim med najmlajše, ampak toliko informacij, kolikor smo ob tej naravni sreči, nesreči, dali v javnost po vseh kanalih, mislim, da pravzaprav jaz se ne spomnim. Pa ne zato, da bi rekel, da je seveda brezhibno, daleč od tega, vedno, vedno je možno še več, še bolje, vendar število informacij podanih, kot sem prej rekel, bodisi individualno, namreč mi dnevno na desetine, imamo na desetine odgovorov, informacij, pojasnil, ki jih dajemo bodisi posameznikom, najpogosteje, pa seveda tudi v že prej omenjenih srečanjih, sestankih, razpravah in tako naprej, kamor je seveda treba potem še prešteti vse tiste aktivnosti, ki jih vodijo kolegi na Ministrstvu za naravne vire v sedanjem Uradu za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Seveda, to bomo, ta intenzivnost se v ničemer ne zmanjšuje, se bo kvečjemu še nadgrajevala na tistih področjih, ki so najbolj pomembna in tam, kjer je potrebno največ informacij. Tako da seveda pa na drugi strani akceptiram seveda tudi vašo uvodno zaznavo, da bi nekatere očitno potrebe po še dodatnih nekaterih oblikah informacij, seveda bomo verjetno tudi v današnji razpravi, torej akceptirali, bomo poskušali seveda tudi nadgraditi. To je naš definitivno, bom rekel, namen in cilj in kakršnakoli in vsaka razčiščena situacija, razrešen problem, je seveda izjemno pomemben za posameznika, pa seveda tudi za nas oziroma za državo.

Zato tudi mislim, da smo vsa, na vsa vprašanja, tudi nekatera, bom rekel, zelo konkretna bodisi sami bodisi v sodelovanju s kolegi, seveda tudi odgovarjali, je pa res, da se zgodi, da včasih seveda rabimo tudi poiskati rešitev, da odgovorimo, ker sem rekel 9, čez 9 tisoč, če govorim samo o fizičnih, torej o lastnikih hiš, domov, stanovanj. Seveda, in ne bom rekel, da je ravno toliko različnih situacij, ampak zelo veliko različnih specifičnih situacij je, na katere seveda včasih potrebujemo tudi kakšen dan, da na njih odgovorimo.

Tudi kar se tiče seveda razlage zakonov, podzakonskih aktov, predpisov in tako naprej. Tako, da seveda izkoriščam to priložnost, da seveda tam, ko je kakšno vprašanje, dilema, da poleg kolegov na Ministrstvu za naravne vire, seveda smo mi in naš telefon, elektronski naslov in vsi naši naslovi, ki so objavljeni, seveda vedno na razpolago za to, da dajemo pojasnila, odgovore ali pa jih poiščemo, če jih nimamo v nekem trenutku.

Moram reči, da zdaj ne vem, verjetno boste v razpravi še morda nekoliko bolj natančno definirali, kje so tista vprašanja oziroma tisti deli v zakonodaji, kjer prihajajo takšni, da prihaja do arbitrarnega odločanja, bom rekel, posameznega organa oziroma na kaj se to nanaša. Mislim, da je to pomembno, da vidimo o čem, kje problem pravzaprav je, če je.

Kar se tiče prve nujne pomoči, bi vendarle rad še enkrat izpostavil, ne le tista pomoč, ki je bila s strani Vlade dana preko Karitasa in Rdečega križa, predvsem bi omenil tisti tako imenovani sedemkratnik, ki je bil tam od, mislim, približno govorim o 4 tisoč evrov do 15 tisoč evrov, Kki ga in ta sredstva so prejeli, je prejelo 9 tisoč 74, torej lastnikov objektov, v višini 57,3 milijone evrov. To je bila tista pomoč, prva, z namenom, brez obveznosti, brez računov, brez, bom rekel, nekega posebnega poročanja in tako naprej. Ravno za to, da se nekatere stvari, ki ste jih tudi v uvodu omenili, lahko plačajo, lahko pokrijejo, vsak, bom rekel, lastnik oziroma prejemnik po lastni presoji za tisto, kar je zanj najbolj pomembno. Seveda potem so bila pa predplačila, ki so bila pa namenjena za tisto kar je minister govoril, pa ne bom ponavljal, da ne bom, da ne bomo predolgi.

Če seveda k temu prištejemo še vse ostale pomoči, ki sobile različne, predvsem za gospodinjstva, mislim, da jih je bilo 14, 15, da jih ne bom zdaj tu iskal. Vse to, kar smo izplačali gospodinjstvom, je preko 110 milijonov evrov. Torej, vlada je, zavedajoč se težke situacije na določenih območjih, seveda šla v to in to tudi izplačala in mislim, da je prav tako in da seveda, ta pomoč je imela še posebej velik učinek.

Zdaj, kar se tiče naravnih nesreč, pripravljenosti, podnebne spremembe, ne morem se bolj strinjati kot to, da se vsi krizni načrti, načrti kriznega upravljanja, ki jih imamo seveda v državi za različne situacije, tudi načrti, ki so v okviru zaščite in reševanja in tako naprej, da se posodobijo, da se aktualizirajo, da se nadgradijo. Zakaj? Zato, ker se pravzaprav z vsako naravno nesrečo srečujemo z nekaterimi novimi okoliščinami, ki jih do zdaj nismo imeli in to je seveda pomembno in to je en permanenten, permanentna naloga, ki jo, jaz moram reči, lahko mirno trdim, vse od leta 1991, vse vlade, seveda, izvajajo in prav je tako in seveda vsaka analiza takšnega dogodka ali kakšnega drugega kriznega, seveda, je podlaga za to, da to nadgradimo. Se pa seveda strinjam in o tem smo tudi večkrat govorili in poudarjali, da so te podnebne spremembe intenzivne, da prihajajo z veliko intenzivnostjo oziroma jih lahko pričakujemo tudi v prihodnosti. Zato, bom rekel, se moramo pripravljati ne samo s kriznimi načrti, ampak seveda tudi povečevati našo odpornost. In v enem delu je minister že izpostavil vse, vse to, kar se danes dela, vsa ta sanacija, obnova je tudi hkratno povečevanje odpornosti za prihodnost. Tudi preselitev določenih domov iz sedanjih lokacij na nove, varnejše, so del tega, zato, da jutri, ko bo takšna, upajmo, da najhujša naravna nesreča, seveda, da ne bomo se soočili s tako velikimi izzivi. To je tudi eden od pomembnih ciljev ob seveda varovanju življenja in zdravja ljudi, ampak tudi odpornost in priprava za naprej.

Kot tisti, ki, bom rekel, nekako se seveda s svojimi kolegicami in kolegi zadolžen za usklajevanje vseh teh mnogoterih aktivnosti in področij, pa lahko mirno rečem, da vse, kar smo imeli stikov s politiki, ne glede katerimi, ko so spraševali, se zanimali za posamezne situacije, za posamezne primere, predlagali, opozarjali in tako naprej, da je bilo vedno izjemno konstruktivno in da me torej veseli, ali pa z nekim zadovoljstvom ugotavljam, da ta dialog med nami in celotno politiko, poudarjam, kar se našega dela tiče, operativnega, seveda konstruktivno. In jaz sem prepričan, da bo temu tudi tako, ravno zaradi tega, ker se vsi zavedamo, da lahko samo skupaj speljemo tako velike projekte, kot je ta, torej sanacija in obnova. In v tem smislu seveda morda nisem najbolj razumel nekaterih vaših opažanj, premisleka, tudi kar se tiče samih naših izjav, bom rekel. Mislim, da, ne zato, ker je to naša dolžnost ampak zato, ker tako čutimo, smo zelo, bom rekel, ves čas pozitivni in vse, kar delamo, delamo za to, da čim prej zagotovimo odpravo posledic, izboljšanje, večjo odpornost in seveda, da pomagamo slehernemu človeku. To ni floskula, to je res naše, naše delo in naša opredelitev.

Toliko mogoče za uvod. Kasneje pa konkretno na tista vprašanja, ki bodo. Hvala lepa, predsednik.