Hvala lepa, spoštovani predsedujoči, poslanci in pa seveda prizadeti, ki ste predlagali, bom rekel, tudi to točko.

Najbrž ga ni v Sloveniji človeka, ki ne bi s spoštovanjem, pa tudi s priznanjem aktivnosti vseh, ki so najprej, bom rekel, doživeli te strahote iz te velike katastrofe in to deli cela Slovenija in tudi izkazala na več nivojih. Mislim, da bolje kot v katerikoli drugi državi v Evropi in hitreje kot v katerikoli drugi državi v Evropi, kjer so imeli podobne ali pa celo hujše posledice.

Ta solidarnost, ki se je pokazala in ukrepi, ki so se, bom rekel, izkazali, so, lahko rečemo tudi, ko slišimo in ko obiskujemo, bom rekel ostale v Sloveniji nadpovprečno kvalitetno dobro n sicer narejeni. Seveda, nikoli dovolj, nikoli v zadostni meri. Sigurno, bom rekel, je veliko stvari za postoriti, bilo, pa tudi, pa naj vseeno povzamem, bom rekel, ključne stvari. V tistem času je bilo poškodovanih veliko vasi, čez 7 tisoč objektov. Nekaj tisoč stanovanj, ko rečem, stanovanj, bivalnih enot, kakorkoli, hiš ali karkoli hočete temu reči in vse ostalo. Civilna zaščita in solidarnost ljudi se je izkazala nadpovprečno dobro v primerjavi s komerkoli drugje. Lahko seveda tudi rečemo vedno / nerazumljivo/ bolje. Država se je odzvala izredno hitro na vse, bom rekel, zadeve. Takrat me ni bilo v tej funkciji, ampak glede na obseg zadev je država tudi imenovala poseben, posebno službo vlade za obnovo, ki je tudi koordinirala te začetne dele. In jaz trdim, v tem imenu pa se pohvalim tudi njihovo ekipo, ki je takrat seveda nosila težo vsega dela. Zelo hitro je bila organizirana državna tehnična pomoč. In tudi posamezna sredstva za to, da se je, bom rekel, to reševalo.

Seveda, najprej bi moral / nerazumljivo/ o razlogih, to, kar je gospa Barbara že omenila. Če me nekdo vpraša, kaj je ključno, bi botrovalo v tako velikem obsegu škode in tako naprej, sta po moje dve stvari, ena objektivna in ena popolnoma subjektivna, gledano na vse skupaj. Prvo, podnebne spremembe seveda so. dočakali marsikatere države nepripravljene. Veliko se je domnevalo, da podnebne spremembe prihajajo, pa da se bo že kaj zgodilo. Seveda ta količina padavin v tako kratkem času je praktično zgodovinsko daleč največja. In seveda država, niti kdo drug ni bil pripravljen, tudi ljudje ne, seveda, nihče praktično na tem.

Ta drugi del je pa to, da imamo v zgodovini Slovenije od nastanka države, če hočete od leta 1990 radikalno črtanje sredstev za vzdrževanje voda, rek, zmanjšanje obsega, bom rekel, ljudi, ki so na tem področju, na tem področju delali, sredstev, celo zapiranje podjetij kot je Puh in še kogarkoli drugega in praktično so naše reke 30 let, če lahko rečemo, slabo, lahko bi celo rekel nevzdrževane. Tisto malo vzdrževanje je pomenilo bolj, jaz rečem, česanje obrežnih zadev, reke so se polnile, v hudourniškem zgornjem delu je bilo prodja, lesa in vsega ogromno, in ko se je ta količina, predvsem nad Kamniškimi Alpami, ne glede na smer Kamnika ali Savinjske doline ali Koroške, vsula dol, je prišlo v dolino vse, kar je lahko šlo in to so bile višine, ne samo nad višino stavb, praktično tudi nekaterih večjih razsežnosti in prihodnosti, narejene.

Ta opomnik je za celo državo, kako je, kakšne so posledice nevzdrževanja, bom rekel, / nerazumljivo/ dela in zavestnega usmerjanja sredstev celo v elektrarne ali v energetiko ali kam drugam, namesto vzdrževanja, službe so praktično preplavljene(?) bile, direkcija v 10, 20 procentih zasedena, da ne rečem še kaj drugega. To je botrovalo, bom rekel, tudi večjemu, posledicam, ki bi jih sicer lahko drugače pričakovali.

Zdaj pa odziv. V Sloveniji je bilo prvič zagotovljenih tudi sredstev za predplačila, kot najboljši možen namen za to, da se ni čakalo dve leti ali več let, tako kot v ostalih nesrečah, ki so se zgodile pred tem, kot pomoč k temu na podlagi istih zakonov in istih predpisov za celo državo, ki veljajo v osnovi z rahlimi dopolnitvami, tudi za poplave, praktično že tudi desetletja nazaj, pa so veljale tudi za potres na Posočju, pa so veljale v drugih manjših poplavah, ne takih obsegih, pa tudi plazovih ali kje drugje. Prvič je bilo izplačanih 35 milijonov evrov takoj, v višini teh do 20 procentov od znanih, bom rekel, stroškov oziroma predvidenih, bom rekel, v Ajdi priznanih oziroma ocenjenih stroškov, s pojasnilom, da je to predplačilo in da se bodo upravni in ostali postopki samo zaradi tega, da bi lahko pomagali ljudem, obračunali po upravnem postopku, tako kot zakon veleva, v času po tem, ko seveda pride ta najhujši del mimo.

Fizičnim osebam je bilo izplačanih tudi 58 milijonov evrov, 58 milijonov evrov denarnih socialnih pomoči, predvsem za tiste, ki so seveda bili do tega upravičeni. Fizične osebe so dobile tudi iz državnega proračuna preko Karitasa in Rdečega križa preko deset milijonov evrov. Skupaj je bilo samo iz tega naslova upravičencem izplačanih krepko čez sto milijonov evrov, predplačila tako obsega manjši delež teh prejetih delov. Za tisti drugi delež seveda ni bilo nikoli zaprošeno ali pa pojasnjeno, da je treba vračati ali karkoli dokazovati, ker so bili ukrepi za preživetje, za prve socialne, bom rekel, ureditve in vse ostale zadeve. Seveda predplačila so bila pa narejena in tu je ključni nesporazum, pa ne danes v pogovoru, ampak saj smo imeli s temi in podobnimi ekipami več pogovorov, pa vidimo en osnovni, bom rekel, nesporazum. V primeru naravne nesreče naši predpisi in naši zakoni ne govorijo o povračilu nastale škode. V Sloveniji ni principa povrnitve škode, pa tudi v drugih državah ne. Nobena država nima povračila škode v Evropi. V Sloveniji imamo pa ta solidarnost, da pomagamo pri obnovi objekta, stroških obnove stanovanja, če hočete, primarnega stanovanja, stanovanjske enote in nič drugega, ne avtomobilov, ne pomožnih objektov, ne zemljišč, ne česa drugega. To je osnovni princip, ki ga drži, bom rekel, to. V drugih državah je še manj tega. Če slučajno se naleti, da so objekti tisti, ki so znotraj ozkega vplivnega območja, recimo voda, v primeru tega, država vse kar naredi ali pa regije ali kar hočete, pa občine odkupi tisto, hišo, če stanovalec, če je lastnik te hiše, to želi. Drugje imajo princip zavarovanj, imajo princip kreditov in ostalih zadev, ki tudi seveda delno pomagajo. Manj socialne so kot v Sloveniji v tem delu. In jaz mislim, da je, še enkrat bom rekel, ne dovolj, ampak veliko, bom rekel, narejeno. In večina, zelo velika večina ljudi je seveda zadovoljna, da je ta del dobila.

Okrog povračila v sistemu povračila škode, ki pa pomeni popolnoma drugačno zakonsko osnovo, ki tudi ne more veljati za nazaj in je lahko to predmet pogovora o morebitni spremembi in dopolnitvi ali pa celo novi, to kar ste predlagali, tudi razmisleku o novem sistemu odgovarjanja. bom rekel, da naravne nesreče v tem kontekstu, če bi bilo, ampak večinoma nas silijo, da to niso proračunska sredstva, ampak da se poiščejo tudi drugačne in druge. Ampak jaz mislim, da bo v Sloveniji ne glede na obdobje ta solidarnost vedno dovolj visoka in da bo vedno v tem deležu ta princip, ki je bil zdaj postavljen, ki je večji kot v drugih državah, ostal tudi ostal tudi naprej.

Ko pogledaš bom rekel teh nesporazumov oziroma teh osnovnih principov, bom rekel, dela je seveda takoj, ko smo lahko ocenili te zadeve na Vladi, pa tudi seznanili Državni zbor, sprejeli program odprave posledic po naravni nesreči in je ta program zajema petletno obdobje v višini 2,3 milijarde evrov. Od tega gre del ali pa vsaj polovico približno gre za urejanje vodotokov in dokončne ureditve. Bom še kasneje se vrnil tudi k tistim ukrepom, ki so bili narejeni. En del gre za obnovo občinske infrastrukture in občinskih, bom rekel, stvari, delno tudi drugih. Precejšen delež pa tudi kot pomoč pri obnovi objektov v trajnih, bom rekel, zadevah. Na ta način pri teh slednjih, če pustim tiste druge, je en delež, kar bo kolega Šefic, pa tudi ostali razložili, je bilo nekaj objektov takih, ki se odkupijo, se porodijo in ljudje za to dobijo plačilo, da se iz tistih območij, ki so najbolj ogrožena, to je predvsem ob vodotokih ali nekaterih delih, ki so poplavnosti malo večje, tudi postavijo na noge. In te cenitve niso bile tako skromne in majhne. Bo tudi potem razložil, v kakšnem obsegu je, in večina ljudi je tudi ta sredstva raje prejelo, kot pa v pomoči pri iskanju, bom rekel, drugih stvari. Preostali imajo pa vsi v skladu s tem dobili poziv, da dopolnijo in pripravijo prave zahtevke, ki niso nujno enaki oceni v Ajdi. In to je vsem jasno, zato ker v ajdi je bila seveda splošna ocena, bom rekel, narejena tako, kot so jo znali komisije občinske in skupaj s civilno zaščito takrat opredeljevati. Če se strinjajo, da so stroški obnove samega stanovanjskega objekta, take kot so bile tam ocenjene, je to seveda osnova tudi, da se dobi sredstva v skladu z, ko bom kasneje razložil še enkrat, s principom. Če se ne strinjajo s tem, lahko dokazujejo na dva načina tudi drugače. Lahko prispevajo s predračuni, računi in ostalimi zadevami. In da je neka obnova neke stavbe za to, da lahko polno zaživi, drugačna. Ali pa to ocenijo na podlagi, bom rekel, drugih, bom rekel, vidikov. Tako da pridemo do sto procentnega zneska, koliko je za vsak objekt računa. Potem so pa po predpisanih zadevah posamezni deleži v 40 procentih, 60 procentih, odvisno od situacije. Še enkrat govorim, za primarna stanovanja in nič drugega. Žal k temu niso opredeljena ne v zakonu, ne kje drugje in tudi drugje niso bile ne oprema, nekaj drugega, čeprav se razume, da je vsak imel lahko tudi stroške, bom rekel, s tem, ampak zakonske določbe niso v tej smeri, sploh ne dopuščajo take možnosti, da bi, da bi lahko tudi drugo opremo in vse ostalo, bom rekel, lahko kasneje. Bo kolega lahko tudi zelo natančno citiral in člene in zakone in vse ostale, bom rekel, stvari. V tem kontekstu je tako služba Vlade za obnovo kot tudi gradnjo teh pisarna denar, je pa sploh bila zadolžena za pomoč posameznikom, da lahko pri tem pomagajo in tudi jim pomaga pri, bom rekel, teh pripravah in vseh ostalih zadevah, tudi občinam. Bilo je seveda nekaj časovne stiske zaradi tega, če je kdo hotel naenkrat, ampak v končni fazi je do zdaj praktično prišel vsak na vrsto, ki je želel, bom rekel, to pomoč. In to je tisto svetovalno pomoč, ki jo lahko uporabi še danes, kdorkoli je.

V tem pozivu je bilo dano, da se predlaga, da bi obračune poslali v čim krajšem času. Tudi določen je bil en rok samo za to, da bi tisti, ki so želeli čim prej svoje stvari opraviti in so že v obnovo, praktično šli, da so dobili poplačano polno. In teh se je kar nekaj javilo in so dobili poplačilo tudi v tisti višini v polnem znesku, kot je pač določeno na predpise v kakšnem deležu lahko dobijo. Ta rok je bil inštrukcijski in je bilo pojasnjeno, da lahko katerikoli podaljša termin do kadarkoli v tem času, dokler velja ta petletni program, tudi kasneje bo lahko vedno program se tudi nov vezan je pa na to obdobje. Torej tudi danes lahko še vsak pride, bom rekel, s tem končnim zneskom ugotovitve, kakšen je pač potreben, kakšen je potreben za obnovo posameznega stanovanjskega objekta in na kakšen način bi ga lahko uredil.

Še o višini. Če si predstavljamo, da je do 20 procentov stroškov, ki jih rabi za obnovo, dobil po predplačilu, si lahko prestižno predstavljamo to, da danes pri takih obnovah je navadno, bom tako rekel, približno polovico stroškov gre za material, polovico pa za delo. Lahko tudi 10 procentov manj ali več, odvisno od situacije kjerkoli je. Večina ljudi obnovo šele začenja. In jaz sem prepričan, da tisti, ki je za 20 procentov, nima možnosti računov dobiti v naslednjih petih letih, verjetno tudi škoda ni pol sto procentna oziroma strošek obnove. Nekateri se bodo prav tega lotili zato, da bodo temeljito obnovo naredili in v ta strošek obnove ne gredo stroški, ki so nastali zaradi kakršnihkoli zadev, kot so zablatenje, očiščenje in to, kar ste prej razlagali, pa vrtnina in vse ostale zadeve, ki so brez drugih virov kot pomoč posameznikom dale. Se pravi, to gre za obnovo. In jaz trdim, da vsak, ki bo resno povedal, da je 100 procentov toliko za to hišo, recimo, da je 50000 ali pa 100000 evrov, ni vrag, da nima za 20000 možnosti še, bom rekel, dobiti, če želi, bom rekel, obnoviti svojo hišo. In ko so ta navodila in pojasnila ljudje dobili, so večinoma razumeli, da ne gre za stroške, ki so jih imeli takrat, ne gre nujno za to, ampak za tisto, kar so, bom rekel, tudi trajno pisali. Jaz predlagam samo to, da tisti, ki so vmesniki tega, poskušajo večino ljudem tudi pojasniti in dati zadeve, da se lahko pravočasno obrnemo, sva pa z gospodom Šeficem zdaj razumela, da kljub deseterim, stoterim sestankom, bomo šli še v katerikoli kraj, v kateremkoli posamezniku, da dobi dodatno pojasnilo, kako lahko, bom rekel, svoje reši. In večinoma smo na teh priporočilih, ki jih je dal, tudi ustrezno, bom rekel, rešili.

Iz samega, tez, ki ste jih postavili, razumem, bom rekel za želje, da bi se tudi malo drugače postavili. Lahko danes rečem, da jaz nisem videl negativnega mnenja niti enega politika, ki bi lahko rekel, če veste za koga, bom tudi jaz to lahko slišal. Večina vseh, ne glede na barve, take ali drugačne, so priskočili na pomoč. Jaz sem več tudi v avtu, pa tudi, pa nisem edini, so tudi drugi, imam škornje in sem verjetno v Savinjski dolini in še kje drugje več in pa tudi pomagal sem marsikateri fizični osebi takrat, jaz ne na vašem koncu, na katerem drugem. Tudi poslanci, nekatere sem prav posebej lahko, sem videl, da ste pomagali delati(?). Niti v sanjah mi ne pride na misel, da bom terjal kdajkoli, da mi bo kdo poplačal, da sem tiste tri noči in tri dneve nekomu, bom rekel, iz kleti reševal ali pa nekatere stvari ven dajal, ampak je bila moja solidarna pomoč. In iz tega naslova se razume, da lastnega dela ne moreš dobiti, ampak je to pomoč k temu, da lahko obnoviš nekaj, kar si postavil na nekaterem območju, ki seveda ni najbolj primerno.

Po tej plati, mislim, da so tako obveznost države do državljanov kot tudi varnost do temeljnih človekovih pravic, zagotovljena. In še enkrat sem povedal, da če je bilo teh stoterov sestankov, pogovorov, premalo, jih bomo še nadaljnjih sto lahko naredili s posamezniki, skupinami in ponovili tudi z ekipami, ki smo že bili, vsaj nekaterimi od vas, že skupaj in nadaljevali zadeve. Imamo voljo in željo, bom rekel, to narediti in mislim, da bomo prišli tudi do nekaterih stvari tudi naprej.

Zdaj, ta pojasnila so seveda bila dana v več koncih. Imeli smo ustanovljeno posebno pisarno, ki je odgovarjala samo na številki, vi veste katera, bo mogoče Šefic tudi povedal, odgovarjanje posameznikov, veliko teh pojasnil, da ne rečem preko občin in vseh ostalih, tudi pomanjkljivo, zadeve, morda bi jih lahko bilo še več. Nič ne rečem, ampak jaz mislim, da so po tistih uvodnih zadevah veliko teh stvari dobili tam. Da so različne višine pomoči za obnovo stanovanj, ne škode. Jaz seveda moram reči, da morajo biti isti princip za vse enako. Ne razumem te različne pomoči, za še(?) enkrat, če niso pomožni objekti, seveda gre za temeljno stanovanjsko enoto in bom rekel, v teh delih, mi imamo problem tudi tam, ko so bili vikendaši, pa vikendaši ne pridejo več v poštev, zato ker je država dala pomoč za obnovo primarnih stanovanj, niti česarkoli drugega ne.

To, kar govorimo o padcu tržne in funkcionalne vrednosti, lahko samo pohvalim ekipo službe Vlade, gospod Šefic, vas, in ostale, da so v predstavitvah upoštevali tudi problem, ne samo škode na samem objektu oziroma stroške novega objekta, ampak tudi probleme bivanja in ne, in pa prisilne na nek način ali pa ne, neželene selitve, karkoli in so večje kot v povprečju, bom rekel, na tistem območju. Je pa logično, da če vsi zdaj vedo, da je moja hiša v poplavnem območju ali pa vedo v Ljubljani, da je moj blok zgrajen leta 1960 in da je potresno nevaren, bom težje prodal za višjo ceno, kot bi sicer lahko, ampak to je realno dejstvo. Tega jaz ne znam, bom rekel, potem spremeniti. Jaz mislim, da mogoče je, seveda, zdaj, na tej strani nam(?) še kaj drugega za narediti, kako bi vendarle boljše, bom rekel, prišli tudi iz tega ven.

Kar se tiče protipoplavnih ukrepov, mi smo Državnemu zboru poročali v novembru lansko leto za zaključene in uspešno zaključene vse intervencijske ukrepe, da smo junija lansko leto zaključili vse interventne ukrepe na vodah v celotni državi, po vseh občinah, na vseh delih, da so bili vodotoki ponovno narejeni. Mi smo podeseterili obseg delavcev za to, da smo ta cilj dosegli, od tu naprej, od tega programa naprej, pa je Direkcija za vode že pristopila k izvrševanju velikega števila projektov, tako, da danes govorimo o letnih opravljenih storitvah v višini 300 milijonov evrov na vodah, samo vodotoki, zdaj pa ne govorim o hišah.

Zdaj, če kdo to razume, vedite, da smo maksimalno napeli zmogljivost, tako gradbeno, projektantsko in še vse ostalo drugo in da imamo v tej transparentno..., pardon, v teh kontrolnih zadevah, seveda, to tudi po mojem mnenju plafon zmogljivosti v Sloveniji v obsegu dela. Saj ljudje zdaj ne zahtevajo več, da bi hitreje naredili, bolj važno je, da naredimo zdaj kvalitetno in dobro. Zdaj je bolj to. Mi smo takoj sprejeli tudi na svetu za vode in drugje, določena pravila, da se, ko gre za končne ureditve, nič več za začasne rešitve, temveč izključno za rešitve, ki so odporne na podnebne spremembe in iz tega naslova so tudi nekatere ureditve, hočem povedati, trdnejše, so nekateri nasipi ali če hočete, ureditve, tudi višje in seveda zagotavljajo večjo varnost. Predvsem v Savinjski dolini, praktično na večini mest, tudi za ponovitev podobnih poplavnih dogodkov, kot je bil ta. Nismo si postavili standarda v celi Sloveniji, zato ker je strošek, če gremo na 500 let ali tisoč letne vode povsod urejati, moramo mi praktično polovico naselij razseliti ali pa enormne zneske, ki jih tudi polni proračun, če vse damo samo za te namene, ne moremo opraviti, ampak ta kriterij se je zdaj postavil noter in gremo povsod.

Če smo ta delež, ki sem ga povedal, je praktično polovico tega dela narejeno v Savinjski dolini in se dela. V tem trenutku imamo odprtih deset projektov, tudi sredstva iz NVO-jev in kohezije tečejo in tudi, bom rekel, projekti, ki že iz tega sanacijskega programa, ta zadnjega tega, ko smo odprli še, je zdaj Braslovče po Polzeli, bom rekel, v teh delih in so v teku. Vse tisto, kar je v skladu s konceptom, je, bom rekel, tam že postavljeno, dogovorili smo se pa za tri temeljne stvari. In to vejo in smo se večkrat tudi občinam razlagamo in pridemo, pa morda bo treba še večkrat, to pa soglašam z gospo Barbaro, ki je opozorila, bolje, več, mislim bolje in bolj jasno obrazložiti in kaj bodo ti ukrepi na vodotokih dali. Mi imamo v planu zdaj dve stvari oziroma več stvari, ne samo o tem, tudi od tega, kar še nismo naredili.

Najprej, pripravljena se, kot je nova hidrološka študija, ta, ki upošteva še te podnebne spremembe in seveda dviga standard varnosti, ki jo moramo doseči. To je bila seveda ključna naloga, zaradi tega, da nismo na starih osnovah, ker ne bi naredili nič, ne bi več nazaj vzpostavljali. Drugo, na podlagi tega se dopolnjujejo celoviti ukrepi za celo dolino kot drugi ukrep. Tretja, direkcija je dobila nalogo in začenja z naročili urejati hudourniški del, zgornji hribovit del, ki pa je tudi bil 30 let zanemarjen. Noben se ga ni dotikal in je dejansko povzročil največ težav v dolini sami, posledično. Mi smo se odločili, da 30 procentov sredstev v teh petih letih mora iti v ta zgornji del kar je. No, potem so pa še v dolini predvideni trije državni prostorski načrti, zato ker gre za večji obseg tega dela in eden od teh je bil seveda začet že prej in smo ga zdaj morali temeljito spremeniti in računam, jaz jih imam vsakih 14 dni tudi na pogovorih, usklajujemo te rešitve do te mere, da smo lahko tudi prej rekli, katere objekte je treba odstraniti pa na katere stvari računati in da bo še v letošnjem letu tudi razgrnitev tega dela, jaz načrtujem še pred poletjem. Tudi če ne bo v popolnosti, zaradi tega, ker je bolje, to pa soglašam tudi na vaše opozorilo, bolje dvakrat ali trikrat razpravljali o njih, tudi če ni formaliziran končni izdelek. ker nastajanju izdelka, je ta participacija bolj pomembna, da so boljše odločitve. Tudi za to, da bomo prihranili malo več kmetijskih zemljišč v dolini, ker če bomo zadaj zadrževali vodo malo ožje bo treba manj zadrževalnikov nizvodno in prilagajali na to. Dva lokacijska načrta, je pa zdaj pristopila direkcija tudi še za ostala dva, tako za ta del v smeri Bolske kot tudi, bom rekel, v tem zgornjem delu, v pritokih, kjer bodo skupni ukrepi, bom rekel, narejeni. Tudi preučeni so vodni viri za namakanje in osuševanje za tega. In tukaj imam tudi s kmetijskimi ekipami kar nekaj pogovorov, kako izboljšati tudi ta del, ki je posredno pomemben, ne direktno, je pa posredno, bom rekel, na tem delu. Za Savinjsko dolino je v načrtu predvidenih 450 milijonov evrov. Od tega je seveda že nekaj porabljenih. Večina jih ima pa za narediti, jaz ocenjujem, da bo potrebna morebiti celo dodatna sredstva. Ampak ocenil bom takrat, ko bomo videli tudi ta hudourniški del, ki bo prinesel svoje dodatne, bom rekel, zneske. Prepričan pa sem, da praktično vse vlade vnaprej ne bodo mogle več ostati na 15 milijonih za vzdrževanje ali 30 milijonov, ampak da bo ta znesek za vzdrževanje voda presegel 50 milijonov letno pa verjetno tudi sto milijonov, če hočemo približno v nekem obdobju priti na, bom rekel, približno na zeleno vejo, kaj šele, če pomislim zdaj, zdaj pa dve nalogi vzporedno delamo, pripravljamo tudi študijo o simulaciji, če se podoben dogodek zgodi na drugih delih Slovenije, bodisi na Primorskem, na Dolenjskem ali, če hočete, še kje drugje. Tam so nove, deset milijard stroškov, bi lahko ocenili. Namreč tudi tam moramo nekaj ukrepati, da ne bomo slučajno pa prepozni, bom rekel, za kakršnokoli drugo stvar. Tudi tam niso reke nepripravljene ali pa recimo travo, smo imeli zadnjič primer in tako naprej. Skratka, to je en del. Ta drugi del pa. Uspel sem pripraviti tudi novo poplavno uredbo, jaz temu rečem po skrajšani obliki jo usklajujemo še z zakonodajnimi službami, ki bodo tudi malo bolj rigorozne do gradenj v teh poplavnih območjih, tudi z večjo varnostjo. In pa nekaj bolj toleranten pri infrastrukturi, če se tako odločimo, da lahko tudi kakšna lokalna cesta ostane poplavljena, če je to lažje, bom rekel, na kakšnem delu narediti. Skratka, en cel tak paket, ureditev. Na vladi smo dogovorjeni bili in smo, da bomo vsako leto pripravili tudi podrobnejši program glede na napredovanje, bom rekel, tega obsega. Mi smo imeli tudi za letošnje leto, tako kot sem rekel, 300 milijonov v različnih virov, če skupaj seštejem, da ne bom delil po kosih še nekaj, bom rekel več. Tudi na poplavnem delu je predlog za 20 procentno povečanje. 20 procentov povečanje že v letošnjem letu bo prišlo na račun tega, da so nekateri stroški pri hišah, pri obnovi hiš, tisti, ki pridejo s temi računi, večji. In bodo že dobili, in želimo, da se največ uredi že v letošnjem letu, delno še v 2026, odvisno od posameznika, pa tudi stroške, ki so jih kolegi pri odkupu zemljišč oziroma teh objektov izračunali. Na nekatere intenzivne ukrepe občin, ki se zdaj približujejo zaključku teh prvih projektov, ki jih bodo tudi do konca dali in tako naprej. Skratka, zneski okoli 300 milijonov letno so tista zgodba, ki jih, bom rekel, lahko vrtimo na tem delu.

Zdaj, jaz iz tega samo načeloma, pa bi rad rekel, da bom lahko se tudi potem o posameznih zadevah ugotovil… aja, še nekaj poleg gradiva, ki je bilo, ki je v Državnem zboru, pa je pri nas tudi na spletnih straneh direkcije o transparentnosti, ki so praktično, imamo objavljeno vse, koliko se komu da. Je pa res to, kar ste rekli, če je pa problem zaradi, jaz sem tudi analogen človek in težko spremljam, bom rekel, po teh zadevah, bomo tudi verjetno, to pa je vprašanje, mora se verjetno z občino zmeniti, da po lokalni skupnosti predebatiramo koliko je bilo komu vloženo tudi na klasičen način. To bi pa vam vzel kar vsega, ta Preglednica transparenta je sicer tam objavljena, ampak mislim, da bi se še na ustrezen, klasičen način moralo bolniku to narediti. Tako da se jaz, še eno stvar, bi rekel, se pa ne samo iz današnjega pogovora, tudi sicer iz pogovorov z njimi vidim, da je ta komunikacijski del očitno bistveno bolj pomemben oziroma potreben. In da bomo lahko na tiste mejne zadeve, ki pa so upravičeni, bom rekel, do tega dali, lahko našli maksimalno možnost kaj se lahko pri tem oddaja. Zato ne zaostrujemo birokracije v smislu, nisi bil takrat prijavljen, ker nisi mogel narediti, ampak je dokaz tudi drugačen, tako da smo te mejne zadeve, ki so klasične ven dane. Žal nam pa predpisi z ministrstva za finance, in sicer Evrope, ne dovoljujejo plačila brez računov, saj te račune ste pa že prej reči. Če manj govorimo, bolj bomo znali dokazati, to sem hotel povedati, da ne formalizirano, da te mejne zadeve znamo pa zelo tolerantno, bom rekel, urediti v dobrobit prej človeka, kot pa da bi šel. Če grem pa z zakonom karkoli pisati, pa točno veste, da bom dobil takoj deset odgovorov, da prekoračujem, kako že, nekatere stvari.

Zdaj, jaz bi predlagal, če bo potrebno, bodo kolegi zdaj z, gospod Šefic je pripravljen naprej, pa tudi kolegi, še daleč boste ocenili. Hvala lepa.