Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsednik komisije, spoštovani člani komisije, lepo pozdravljeni!

Pozdravila bi tudi vse vabljene in pa, bom rekla, posebej naše ljudi, ki imajo iste težave kot mi in nas spremljajo preko televizijskih ekranov. Jaz sem Barbara Popit in prihajam iz Vrbja, to je ena majhna vasica v neposredni bližini Žalca in se na vas obračam kot predstavnica žrtev naravne nesreče, ki je prizadela našo skupnost 4. avgusta 2023. Naša skupnost se sooča z velikimi težavami zaradi poplav, ki so uničili domove mnogih družin. Poleg fizične škode se spopadamo tudi z nepravilnostmi pri dodeljevanju sredstev za obnovo, kar ogroža naše pravice in našo varnost. V majhni skupnosti ljudje vedno stremimo k sodelovanju in medsebojni pomoči, še posebej, ko se pojavijo težave, nastale zaradi nepravilnosti in nezadostne obveščenosti. V okviru krajevne skupnosti smo se najprej obrnili na občino Žalec, kjer so pokazali razumevanje in so v bistvu poslali na ministrstvo pripombe na izvedbo postopka. Žal s strani ministrstva odgovora nismo prejeli. Člani skupnosti smo se na to odločili, da ne bomo obupali in da poiščemo pomoč pri predstavnikih Vlade ter varuhu človekovih pravic. V upanju, da dosežemo spremembe, smo pripravili neko pismo, v katerem smo podrobno in natančno opisali izzive, s katerimi se srečujemo V upanju, da dosežemo spremembe. Obrnili smo se s pismom na predsednika vlade Roberta Goloba, ki je znan po odprtem dialogu s prebivalci, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, ki je vedno podpirala pobude za izboljšanje življenja ljudi, predsednico države Natašo Pirc Musar, ki je znana po svoji empatiji in zavezanosti človekovim pravicam, ministra za naravne vire in prostor, gospodu Jožetu Novaku, ki je imel ključno vlogo pri postopku odprave posledic naravne nesreče in varuhu človekovih pravic takrat Petru Svetini. Prejeli smo odgovor od predsednice s pojasnilom, da ni pristojna za reševanje tovrstnih težav, pa odgovor predstavnika varuha človekovih pravic, ki pa nam je dal v svojem odgovoru vedeti, da, da vidi problematiko, ki je nastala v okviru teh poplav.

Zavedamo se, da ste bili predstavniki vlade v časovni stiski in da je dejansko ta časovna stiska privedla do napak. Bili ste tudi v nezavidljivem položaju in ne mislimo nikogar obtoževati. Najprej smo vam za vso pomoč zelo hvaležni. Žal pa posledic, ki so nastale zaradi napak v postopkih, ne moremo odpraviti sami, ne da jih ne želimo, ne moremo jih. Denar smo porabili za vzpostavitev osnovnih življenjskih pogojev, mnogi nimajo več privarčevanih sredstev, nekateri zaradi svojega finančnega statusa niso kreditno sposobni, tako, da bi imeli to, kar se zdaj zahteva od njih, zelo velike posledice zanje. Smo zaradi tega pod zelo velikim psihološkim pritiskom, ki je za nekatere celo neobvladljiv, zelo, do zelo čudnih, bom rekla, informacij prihaja, kako so ljudje obupani. Zadnja možnost, da nastale napake brez uporabe pravnih sredstev rešimo, smo našli v tem, da prosimo za sklic seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti in v dialogu, ki bo koristen za obe stran, na ta način poskušamo rešiti težave.

Poslužili smo se tudi, bom rekla, neke ankete, kjer smo pridobili, bom rekla, mnenje žrtev nesreč, ne, da zdaj, bom rekla, bolj suvereno govorimo lahko o tem, da večina ima enake težave, o čemer bom jaz zdajle govorila. Ob, v bistvu, bom rekla, se bi jaz zdaj dotaknila ene 12 toč, pa bi vam v teh 12 točkah poskusila približati, v čem je težava? Pa tudi mogoče boste spoznali, zakaj je do tega prišlo, pa da lahko potem naprej konstruktivno se pogovarjamo.

Zdaj, najprej bom rekla 1. točka, kar je bila, moram reči, da smo bili zelo prizadeti in skoraj užaljeni, ker so se v medijih pojavljale, bom rekla, take izjave, javno izražena slaba mnenja politikov o žrtvah poplave. To je v nas povzročilo totalno razočaranje in celo jezo, ker nam je dalo občutek, da je naša nesreča podcenjena. Tako, da smo se morali prav, bom rekla, malo nazaj vrniti, ne, pa se umiriti, pa, da gremo mirno v reševanje zadeve. V bistvu je vplivalo to na zaupanje v vladne institucije. Prav vprašali smo se, ali so naše vladne institucije sposobne upravljati s kriznimi, krizami in zaščitami naših interesov. Počutili smo se, kot da smo sami krivi za svoje težave, kar je dodatno povečalo stisko. In v bistvu ta slaba mnenja so nas spodbudila, da smo se civilno še bolj povezali in okrepili solidarnost ter podporo in povečala se je kritičnost do politikov in njihovih dejanj, kar, bom rekla, niso dobri vplivi, posebej na kakšne volitve ali pa kaj takega. Dala so nam tudi občutek, da mi nimamo nobenega vpliva na pomembne odločitve, ki zadevajo predvsem nas.

Druga točka, ki bi se je dotaknila, je obveznost države do svojih državljanov v primeru naravnih nesreč, kar je ključno za delovanje demokratične družbe. Osnovna obveznost je varstvo človekovih pravic, ki morajo v bistvu ščititi ozadje posameznikov. Menimo, da živimo v varni državi in smo prepričani, da država skrbi za svoje državljane, zato prizadeti v naravni nesreči nismo dvomili v to, da bodo, da bodo državne institucije delovale pregledno ter da bodo odgovarjale za svoja dejanja in odločitve. Računali smo na to, da nas boste natančno pravočasno obvestili o vsej razpoložljivi pomoči. Ki je na voljo, in o tisti, za katero je predvidena, da bo, da bomo pravočasno in natančno seznanjeni z obnovitvenimi načrti in z drugimi pomembnimi informacijami. Verjamemo, da se država zaveda dolgotrajnih posledic naravnih nesreč in nam bo nudila podporo tudi mesece ali pa leta po dogodku še. Želimo si dostojno obravnavo in spoštovanje našega človeškega dostojanstva v vseh fazah odziva in obnove. Prizadeti bi morali imeti pravico tudi do pravne pomoči in zaščite naših pravic v postopkih, postopkih povezanih z obnovo in odškodninami. Želimo si tudi, da bi država vlagala v preventivne ukrepe in izobraževanje, da bi zmanjšali vpliv prihodnjih naravnih nesreč. Varnost kot osnovna človekova pravica; varnost je osnovna človekova pravica, ki zagotavlja dostojanstvo in svobodo posameznika. V okviru mednarodnega prava in različnih konvencij, ko je splošna deklaracija človekovih pravic, je varnost nujni pogoj, zahteva aktivno zaščito in spoštovanje s strani države in družbe kot celote, ker v le varnem okolju posamezniki lahko uresničujejo svoje potenciale in uživajo v drugih pravicah ter skupaj z vami gradijo uspešno državo. Menimo, da je bila naša varnost v obravnavani situaciji nehote ogrožena zaradi nezadostne obveščenosti in nespretno izpeljanega postopka, ki je posledično v nas povzročil strah, nezaupanje in občutek prepuščenosti samemu sebi.

Pojasnilna dolžnost Vlade, 4. točka; menimo, da mora Vlada enako kot mnoge gospodarske institucije, zagotoviti odprt in popolnoma razumljiv dostop do nedvoumnih informacij vsem, v takšni obliki, ki jo preprosti ljudje lahko razumemo. Zaradi nezadostne obveščenosti je bila povzročena zmeda in negotovost, ki sta prav tako ogrozila našo varnost in naše pravice. Takšne pomanjkljivosti ne le da ovirajo obnovo po naravni nesreči, temveč tudi zmanjšujejo naše zaupanje v institucije. Menimo, da je učinkovita komunikacija med vlado in državljani nujna za razumevanje politik, politik in ukrepov ter za zmanjševanje morebitnih napačnih razlag oziroma razumevanj. Zakonodajni okvir vlade bi moral biti podprt z jasno določenimi pravili in postopki. Obveščanje o pravilih in zahteva bi moralo potekati preko vseh razpoložljivih sredstev, ki so v teh časih na voljo in so vsem enako dostopna. Vaši državljani smo različnih narodnosti in različnih jezikovnih veščin, različne izobrazbe, različno obvladamo uporabo digitalnih veščin, nimamo enakega dostopa do vseh sredstev obveščanja. Rodili smo se z različno sposobnostjo razumevanja in nimamo vsi enakega mentalnega zdravja.

Peta točka, pomanjkljiva vsebina obvestila o upravičenosti do prejema predplačila. Pomanjkljiva vsebina upravičenosti do…, se opravičujem. Na obvestilu je nespretno uporabljen izraz stanovanje. V samem naslovu je navedeno, da so sredstva namenjena za obnovo stanovanja, kar je, kar je nas zavedlo v največji meri.

Ljudje stanovanje razumemo kot funkcionalno opremljeno bivalno enoto z vso potrebno opremo, ki omogoča bivanje. Izraz stanovanje se uporablja za poimenovanje prostora, ki je namenjen bivanju posameznika ali družine, lahko je več, del večstanovanjske zgradbe ali pa samostojna enota hiša. Zasnovana tako, da omogoča funkcionalno bivanje, kar pomeni, da mora imeti osnovne prostore, kot so kuhinja, kopalnica, dnevna soba in spalnica, opremljeno mora biti z osnovnimi napravami in pohištvom, kot so kuhinjski aparati, postelje, sedežne garniture in drugi elementi, ki prispevajo k podobnemu bivanju, kjer si družine in posamezniki lahko ustvarimo dom. Stanovanje brez pohištva in opreme, aparatov, razumemo kot prazno stavbo. V stavbi brez naštetega namreč ni mogoče bivati in si vzpostaviti bivalnih pogojev. Na obvestilu nas ministrstvo ni obvestilo, kako prejeto plačilo lahko uporabimo. Obveščeni smo bili, da smo do sredstev upravičeni in da naj hranimo račune, kar smo tudi storili. Nikoli nismo oporekali, da bi prejeta sredstva ne…, dokazovali z računi. Težava je samo v tem, da bi se upoštevala tudi oprema in pohištvo. Tistim, katerim branje zakonov ne predpostavlja ravno težav, kar sem tudi sama, v takrat veljavni zakonodaji nisem zasledila podatkov o upravičenosti oziroma dovoljeni porabi sredstev. Nismo zasledili nobenega predpisanega roka za sanacijo, prav tako ne nobenih drugih pogojev, ki so bili 16 mesecev po prejemu predplačil v okviru poziva od nas zahtevani. Šele s pozivom smo bili 16 mesecev po prejemu predplačila natančno seznanjeni s tem, da moramo upravičenost prejema predplačila ponovno dokazati za katere elemente sanacije so sredstva predvidena, da bi morali postopek slikovno dokumentirati in da moramo tudi posredovati podatke zavarovalnic. Jaz bom tako povedala, mi imamo ogromno starejšega prebivalstva v vasi, ki nekateri niti telefona nimajo, nekateri imajo stare telefone, ki ga v bistvu samo delno znajo uporabljati in dejansko takrat se mi nismo mogli posvečati slikanju in imamo vsi nekaj fotografij, ampak ni to tako, bom rekla, dokumentirano, kot bi si, predvidevam, vi želeli.

V bistvu, v trenutku je v nas zavladal strah in smo izgubili občutek varnosti, kar je privedlo v, bom rekla, različne finančne in psihološke stiske, posebej starejši in drugi, ki zaradi različnih razlogov že sedaj živijo na pragu revščine in niso imeli privarčevanih svojih sredstev, ki bi jim omogočila sanacijo, so prejeto predplačilo uporabili za ponovno vzpostavitev osnovnih bivalnih pogojev za življenje. Mnogi od njih bi morali sedaj zaradi nepravočasne in nezadostne obveščenosti neustrezno porabljena sredstva vrniti, kar bi resno ogrozilo njihovo psihološko in finančno varnost. Posebej pri starejših ljudeh obstaja večji strah pred državnimi sporočili, kar lahko privede do skrajnih rešitev, saj mnogi ne najdejo izhoda iz te situacije.

Podrobnejša pojasnila za dodelitev sredstev državnega proračuna za obnovo poškodovanih stanovanj so prišla prepozno. Ministrstvo je šele 16 mesecev po poplavi, točno 31. 1. 2025, javno in podrobno na svojem portalu opisalo, kateri stroški bodo v okviru dokazil upoštevani. Prepričani smo, da teh navodil mnogi niso videli, če niso brskali po strani ministrstva oziroma če nimajo dostopa do spleta. Niso se uporabila vsa sredstva, ki so bila možna, da bi omogočila ljudem dostop do teh podrobnih pojasnil 16 mesecev po poplavi. Menimo, da je celo ministrstvo s tem javno izkazalo zavedanje, da so bila navodila do sedaj pomanjkljiva oziroma jih ni bilo.

Ohlapnost zakonodaje je veljavna takoj po poplavi. Omogoča različno razlago. To je točka šest. Na temo izboljšanja jasnosti in razumljivosti zakonodaje je bil konec leta na strani predlagan Vladi.si podan Vladi celo konkreten predlog, na katerega se je odzvalo Ministrstvo za javno upravo. Ministrstvo se zaveda, kako pomembna je jasnost in transparentnost zakonodaje, ki bi bila razumljiva predvsem ljudem, katerim je namenjena. To je zelo pomembno za njihovo pravno varnost. Eno od glavnih načel pravne države je zapisano v 2. členu Ustave in zahteva, da so predpisi jasni in določni, tako da je mogoče nedvoumno ugotoviti vsebino in njihov namen. Zahteva po jasnosti in določnosti seveda ne pomeni, da morajo biti predpisi taki, da jih ni treba razlagati. Uporaba predpisov vedno pomeni njihovo razlago in tako kot vsi ostali predpisi, so tudi zakoni predmet razlage.

Z vidika pravne varnosti pa postane predpis sporen takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm ne moremo priti do jasne vsebine predpisa. Zato menimo, da sta interventni zakon in Zakon o odpravi posledic naravne, naravnih nesreč, sporna, ker ne moremo priti do njune jasne vsebine z običajnimi pravili razlage. Glede na ohlapnost zakona je državnim organom omogočeno arbitrarno odločanje, kar posega v našo pravno varnost. Zakon je tako ohlapen, da si ga lahko vsak razlaga po svoje in ima prav, torej tudi mi oškodovanci. Samo jasna in podrobna pravila zagotavljajo pravno predvidljivost situacij, v katerih se lahko znajdemo. Trenutno pa dejansko obstaja možnost, da se lahko organi odločajo čisto po svoje.

Sedma točka; pravica do različne višine pomoči skladno z namembnostjo poplavljenih prostorov. Prizadeti smo imeli poplavljene različne prostore naših bivališč. Eni so imeli poplavljene stanovanjske prostore v celoti. kar pomeni, dnevne sobe, kuhinja, kopalnice, spalnice, ki so namenjeni bivanju in vsakodnevnemu življenju. Drugi pa pomožne prostore, kar pomeni veže, hodnike, garaže, kleti in druge prostore, ki niso namenjeni neposrednemu bivanju. Razlika v namembnosti prostorov močno vpliva na stroške in postopke obnove, zaradi tega, ker tisti, ki smo imeli poplavljena stanovanja v celoti, so ta zahtevala, da nismo mogli več bivati v svojih nepremičninah in tako dalje. Medtem, ko so tisti, ki so imeli samo pomožne prostore poplavljene, dokaj normalno lahko živeli naprej. Primer: trinadstropna hiša v velikosti 300 m2 je po oceni vredna več kot pritlična hiša v velikosti 150 m2, ampak večnadstropna hiša je imela poplavljeno le spodnjo etažo, ki je znašala na primer 100 m2, ostali bivalni prostori pa so bili nepoškodovani in so omogočali normalno življenje.

Pritlična hiša je bila poplavljena v celoti in prizadetih je bilo 150 m2. Bivanje v taki hiši ni bilo mogoče. Na nek način menimo, da smo bili lastniki poplavljenih stanovanj v celoti pri tem načinu izračuna oškodovani in da nam bi v sistemu Ajda morali priznati višji odstotek škode. V nobeni od oblik pomoči, ki smo jo prejeli s strani države, ta kriterij ni bil upoštevan.

Osma točka; sanacija objektov in stanovanj po poplavi v lastni režiji in ovrednotenje lastnega dela. Sanacija v lastni režiji je bila nujna, ker izvajalcev ni bilo na voljo, hkrati pa so izkoristili nujnost situacije in zelo, zelo dvignili cene. Prve štiri mesece smo obnovo financirali sami, zato si nekateri nismo mogli privoščiti najema izvajalcev. O državni pomoči v obliki predplačil takrat še nismo bili obveščeni, zato nismo nanjo računali. Znašli smo se po svoje, se globoko zadolžili, delali, bom rekla prvi mesec cele dneve in popravljali vse tisto, kar smo pač sami znali. Odstraniti smo morali najprej mulj in poškodovane elemente, za kar smo potrebovali različno orodje. Organizirati smo morali prevoz odpadkov na deponijo, kar je zahtevalo najem prevoznika ali nakup prikolice. Površine bilo treba temeljito sprati, kar je zahtevalo visokotlačne čistilce, zaščitno opremo, čistila in razkužila. Zagotoviti smo morali sušenje, za kar smo si morali sposoditi, kupiti ali pa najeti profesionalne sušilnike prostorov. Sproti smo morali ugotavljati tudi stopnjo izsušenosti, kar je zahtevalo spet opremo ali najem strokovnjaka. Določiti smo morali potrebne materiale in njihovo količino ter poskrbeti za njihov nakup ter dostavo na dom. Ugotoviti smo morali, koliko ljudi potrebujemo za pomoč, ter priskrbeti si orodje in zaščitno opremo. Poleg tega smo se pa morali še poučiti o načinu izvedbe del. Kljub temu, da smo delali sami, bi bilo treba upoštevati vrednost našega časa, ki smo ga porabili za sanacijo. Naše delo je prav tako vredno in zanima me, koliko bi zaslužili, če bi bili ta čas v službi. Pomoč prijateljev in prostovoljcev prinaša tudi stroške za hrano, pijačo in druge oblike povračila. Obnova naših domov v lastni režiji je bila psihično in fizično zelo naporna. Materiale smo plačevali po 22 procentni stopnji, kar je država takoj prejela nazaj, saj je z nakazili predplačil avtomatsko spodbudila potrošnjo. Vlada je izjavila, da smo zganjali sivo ekonomijo. Sprašujemo se, jaz se resno sprašujem, ali je tudi kuhanje, pranje, čiščenje mojega doma, likanje, košnja trave in urejanje vrta siva ekonomija. Motivacija za delo v lastni izvedbi je bila nujna za normalno življenje. Nismo se želeli izogniti obveznostim in odgovornostim, prej smo, bom rekla, hoteli šparati kot pa kaj drugega. Spretni in dela vajeni ljudje, ki smo sami gradili svoje hiše in znamo marsikaj narediti, znamo položiti talne obloge, zamenjati vrata, pobeliti stanovanje, prebarvati poškodovane lesene površine, oprati fasado, dvorišče in tako dalje. Žal ne znamo pa si narediti omar, kuhinjskih elementov, postelj, vzmetnic, sedežnih garnitur in kuhinjskih aparatov, tega pa ne znamo. Prosimo, da na nek način ovrednotite naše lastno delo. Zavedamo se, da je težko to ovrednotiti, zato predlagamo, ne vem, nekakšen pavšal, kolikorkoli ga bo, bo boljše kot nič, glede na kvadraturo, ne vem, da najdemo nek način.

Škoda na pomožnih objektih in okolici stanovanjskih objektov. Poleg hiš in stanovanj nam je poplava uničila tudi naše sadne, zelenjavne in okrasne vrtove, ute, paviljona, dvorišča, nadstreške, zunanje sedežne garniture, mize, bazene, okrasna korita in še bi lahko naštevali. Vse to smo morali prav tako očistiti in sanirani, pa do sredstev za obnovo nismo bili upravičeni. Želimo, da se kot dokazila o porabi sredstev upoštevajo tudi stroški na stali na vrtovih, pomožnih prostorih in v okolici hiš, ker obnova teh, bom rekla, objektov je prav tako pomembna za našo kakovost življenja. Kmetje so za poškodovane pomožne objekte prejeli denarno pomoč, pa je marsikdo, ne želim nikogar žaliti, ampak je šlo za neko uto ali ne, nek, bom rekla, kvalitetni objekt. Zato ne razumemo, zakaj mi do tega nismo upravičeni in bi želeli, da se tudi nam priznajo stroški tovrstne sanacije.

10. točka: padec tržne vrednosti nepremičnin vpliva na našo prihodnost, Vrednost naših nepremičnin se je po poplavi na teh območjih znatno znižala zaradi več dejavnikov, kar vpliva na naš občutek varnosti in na naše premoženje. Zavarovanje nepremičnin na poplavljenih območjih je pogosto dražje, če je sploh še mogoče. Padec tržne vrednosti nepregradbenih parcel in nepremičnin nam povzroča izgubo občutka varnosti, ker naše parcele in hiše enostavno niso tržno zanimive in je s tem onemogočena prodaja. To nam onemogoča nakup enakovredne nepremičnine na varnejšem območju, onemogoča nam tudi možnost prodaje za druge namene. Na primer, ne vem, jaz, ko bom starejša, ne bom mogla hiše prodati, da si omogočim bivanje v domu starejšim ali pa starejših ali v varovanem stanovanju. Vrednost nepremičnin na poplavnih območjih je padla za 20 do 50 procentov v primerjavi z drugimi nepremičninami. Gradbene parcele pa so zaradi prepovedi gradnje vredne 90 procentov manj. Ampak to pomeni, da to ni več gradbena parcela. In to tudi pomeni, da ne vem, če je prav, da dobim položnico za nezazidano stavbno zemljišče.

11-a točka: načrt sanacije Savinje oziroma drugih vodotokov. Zanima nas konkretni načrt sanacije Savinje, saj le ta lahko zagotovi, da se nesreča ne ponovi in da se s to sanacijo se bo tudi nam povrnila vrednost parcel in nepremičnin. Prizadeti zato želimo vedeti, kakšen je izvedbeni in terminski načrt sanacije, saj je Slovenija iz EU sklada prejela 428 milijonov evrov pomoči, kar pomeni, da ni razlogov za hitro in učinkovito sanacijo. V regionalnem razvojnem programu vzhodne Savinjske razvojne regije za obdobje 2014 do 2020 je bilo zapisano, da je na poplavnih območjih potrebno izvesti ukrepe za zmanjšanje škode, ki nastanejo v poplavah in ti ukrepi se žal niso izvedli, zato smo bili leta 2023 zopet poplavljeni. V 34 letih od prejšnje poplave leta 1990, se na protipoplavni zaščiti ni naredilo nič. Zaradi občutka naše nemoči se civilna iniciativa v Savinjski dolini vse bolj krepi. Vrednost našega premoženja je moč povrniti le s kakovostno sanacijo vodotokov. Zato bi mi bili zelo radi seznanjeni z dejstvi, koliko denarja je v programu EKP namenjenega za urejanje povodja Savinje in kateri ukrepi so predvideni? Kdaj je predvidena izvedba državnega prostorskega načrta DPN za zagotovitev poplavne varnosti Spodnje Savinjske doline in iz katerih sredstev? Ali gre v tem primeru za kohezijska sredstva, nacionalni proračun? Pa še to, ali je izvedba predvidenih ukrepov DPN načrtovana že v tej finančni perspektivi ali šele v naslednji? To nam je bistvenega pomena.

Zdaj bi pa še, zadnja točka, je pa naša zaskrbljenost zaradi naravnih nesreč in krizni načrt države. Klimatske spremembe so postale realnost, s katero se moramo soočiti. Naravne nesreče, kot so poplave, suše, požari, se dogajajo pogosteje in z večjo interaktivnostjo. Menimo, da je nujno, da se država vnaprej pripravi na te izzive z ustreznim kriznim načrtom, ker vsa podjetja imamo krizne načrte in če bi imeli dober krizni načrt, bi bilo bistveno manj teh zapletov, o katerih se danes pogovarjamo. Tudi v kriznem načrtu bi lahko prebivalci Slovenije vnaprej prejeli neka navodila, kako ravnati v primeru naravnih nesreč na kaj biti pozoren, na kaj paziti, da ne bi naredili teh napak, ki smo jih. Z ustreznim načrtovanjem lahko tudi bistveno zmanjšamo škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče. Omogoča tudi hitro usklajeno reakcijo vseh vpletenih, zagotovijo se jasna navodila, kot sem že rekla, uvesti bi bilo potrebno nove obrazce za popis škode po naravnih nesrečah, ker, bom rekla, do nekaj zapletov je tudi prišlo, ker smo uporabljali 30 let stare obrazce, ki v osnovi sploh niso bili temu namenjeni. In jaz sem prav žalostna, da 30 let nismo spisali takega obrazca. Organizacija delavnic in povezovanje z lokalnimi skupnostmi bi tudi moral biti del načrta kriznega. Jaz mislim, da država mora prevzeti odgovornost in pripraviti ta načrt, ki bo omogočal učinkovito odzivanje na izzive, ki jih prinašajo klimatske spremembe. V bistvu je pa, bom rekla, priprava takega načrta dolžnost vseh nas in tudi tisti, ki smo to doživeli, lahko s svojimi izkušnjami pomagamo predvideti situacije in tak načrt kreirati.

Kot sem že rekla, bi vam ob zaključku sporočila, da se zaradi zgoraj omenjenih nepravilnosti civilna iniciativa krepi. Skupaj želimo pozorno spremljati prostorske načrte in sanacijo vodotokov ter imeti vpogled v vse vrste dokumentacije, ki smo jo navedli. Naša prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje pravične obravnave vseh prizadetih ter iskanje trajnostnih rešitev za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja v naši skupnosti. Prizadeti ljudje v poplavah smo različnih narodnosti, kultur, verovanj, ozadij in življenjskih okoliščin. Kljub različnosti smo se povezali in smo en do drugega politično korektni. Naravna nesreča nima političnega predznaka in nikakor ne sme biti predmet političnega obračunavanja, kar smo med vami žal zaznali. Poplavljeni smo bili pripadniki vseh strank, ljudje, ki smo vam na volitvah izkazali zaupanje in v težkih časih na vas računamo. Le vi nam lahko pomagate, ker imate znanje in to moč. Poudarjamo, da to ni tekma strank, temveč naravna nesreča, ki se je zgodila vsem nam. Ne pozabite, da računamo na vašo pomoč, saj smo vam na volitvah izkazali svoje zaupanje in vas podprli, sedaj pa je napočil čas, da to zaupanje opravičite. Ne zahtevamo, da ste med sabo prijatelji, vaša dolžnost do volivcev pa je, da ste dobri sodelavci in da še posebej v primerih, ko so naravne nesreče, ne pozabite na nas. Želimo si mirnega in konstruktivnega dialoga ter zaščito naših pravic, želimo si mirne rešitve za to. Za dosego naših pravic nismo uporabili medijev ali pravne zaščite, kljub temu, da imamo to možnost. Verjamemo, da je rešitev mogoča tudi brez tega in da smo v Sloveniji tega sposobni. Življenje ni sestavljeno zgolj iz skrajnosti, ni le črno in belo, v njem je mnogo sivine in ravno ta omogoča izzive in kreativnost, če jo le znamo izkoristiti. Takih dogodkov, kot je danes in se dotika tako velikega števila državljanov, v zgodovini samostojne Slovenije še ni bilo. Taki dogodki pišejo zgodovino Slovenije zato izkoristimo to priložnost, bodimo tako kot v športu, tudi v sodelovanju politike z državljani boljši od drugih.

Hvala za vaš čas in za vašo pozornost.