Hvala lepa, predsednica za besedo.

Spoštovani državni sekretar, državni svetnik, kolegice in kolegi!

Bom bistveno krajša, kot je bil kolega pred mano, ki je že sicer vse skoraj povedal v bistvu. Danes ponovno govorimo o zakonu, kar smo seveda v koaliciji, kot je že povedal, pričakovali. Ne govorimo o eni izmed rutinskih novel. Danes govorimo o zakonu, ki si je drznil poseči v srž problema, torej zakon, ki bo naredil red, kjer je že dolga leta vladal kaos. Zakon, ki pove, da zdravstvo, naše zdravstvo, javno zdravstvo ni naprodaj. Socialni demokrati se zavedamo, da to ni majhen korak. Temu govorimo sistemska reforma in da spremembe bodo čutili vsi, tako vodstva zavodov, zdravniki, pacienti. In naj še enkrat pa tudi jasno povem, da to ni kazen za kogarkoli. Spremembe so edina pot, če želimo doseči in ohraniti dostopno, kakovostno in pošteno zdravstvo za vse. Zakaj navajam to? Ker končno, dovolj je bilo izgovorov, predolgo smo poslušali, to se ne da, ne da se urediti koncesij, ne da se preprečiti bega kadrov, ne da se ustvariti izčrpavanje sistema, ne da se ločiti javno od zasebnega. Ta zakon dokazuje, da se to da. Seveda pa na tem mestu mora obstajati dovolj velika politična volja. In kot smo pokazali že v prvem, drugem in tudi tretjem branju in tudi danes, ko bomo zavrnili ta veto, smo dokazali, da mi to politično voljo imamo.

In seveda, poslušali smo kar nekaj očitkov, da zakon uničuje zdravstvo. Ne. Ta zakon zame vzpostavlja pogoje, da zdravstvo preživi. Uničevanje zdravstva se dogaja danes, ko zdravniki, ki prehajajo iz javnega v zasebni sektor, pacienti čakajo mesece in mesece, leta in leta, ko se bolnišnice borijo za vsakega specialista, medtem ko pa se sistem prazni skozi stranska vrata. In ja, zakon ni napisan proti nikomur, še najmanj proti zdravnikom, da se, kar smo velikokrat slišali, temu ostro nasprotujem. Zakon je napisan za bolnike, za tiste, ki danes stojijo v vrstah, za tiste, ki iščejo odgovor, a naletijo na prazna, zaprta vrata. Zakon je napisan za tiste, ki nimajo poznanstev, ki nimajo denarja za zasebne storitve, imajo ustavno pravico do zdravstva. Čas je, da nehamo mežati, ko nekdo dopoldne dela v javnem sistemu in paciente pošilja popoldne v svoj zasebni zavod. In mislim, da je čas, da se ta krinka končno prekine in neha razkrajati javna zdravstvena mreža.

Govorili smo tudi, kar smo tudi slišali s strani državnega svetnika, da se ogroža svobodna podjetniška pobuda. Osebno menim, da temu ni tako. Zakon le postavlja meje, kjer je javni interes močnejši. Ker si želimo imeti zdravstvo za vse, potem pravice posameznika bodisi zdravnika ali koncesionarja ne morejo biti nad javno koristjo. Tukaj ne govorimo o ideološkem vprašanju, to je vprašanje poštenosti.

In ja, kot smo nekajkrat že danes slišali, ta zakon smo usklajevali mesece in mesece. Prisluhnili smo, vključevali smo, in tudi kolega je pred mano povedal, da je amandmajev bilo veliko. Ampak to je demokracija, to je odgovornost. Lahko bi sicer šli po kakršni koli lažji poti, žal te poti nismo izbrali, ker si Slovenija in slovenski pacienti zaslužijo več kot obliž, zaslužijo si zdravstvo, ki pa mora delovati.

Socialni demokrati imamo kljub temu grenak priokus, da v zakonodajnem postopku ni bil sprejet naš amandma, da bi še bolj okrepili zdravstveno mrežo in v glavnem vključili železniški zdravstveni dom, ki skrbi za 22 tisoč pacientov. Pacienti so sicer oziroma po sprejemu tega zakona bodo v negotovosti in s tem se seveda tvega, da se bo železniški dom spremenil v zasebnega ali samoplačniškega. Ob tem pa želim izpostaviti, da je to odgovornost na strani Ministrstva za zdravje. Kajti, Ministrstvo za zdravje je v razpravi povedalo, da bo naredilo vse, da do tega ne bo prišlo.

Ampak danes, bom rekla, ponovno glasujemo o zakonu, pa ne glasujemo le o zakonu, danes glasujemo o tem ali želimo zdravstvo v prihodnosti zdravstvo, ki bo temeljilo na solidarnosti, strokovnosti in integriteti, ali bomo še naprej branili sistem, kjer velja pravilo močnejšega, bogatejšega in bolje povezanega temu, absolutno ne. Seveda, zakon bom ponovno podprla, ker verjamem, da moramo nehati popravljati stvari z obliži in se končno odločiti za pravo zdravljenje. Hvala lepa.