Hvala lepa.

Spoštovana predsedujoča odboru, poslanke in poslanci, predstavniki Vlade in seveda ostali prisotni!

Kot povedano, je Državni svet zahtevo za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel na 17. izredni seji, 9. 4. 2025. Državni svet pri tem ugotavlja, da gre za enega od ključnih zakonov iz napovedane širše reforme zdravstvenega sistema, saj se že od faze njegove priprave bistveno deljena mnenja tako stroke kot širše javnosti glede primernosti njegove vsebine.

V okviru zakonodajnega postopka se z vsebino predloga zakona poseglo s številnimi amandmaji. Večkrat tudi popolnoma na kontradiktoren način. Slednje kaže na že v osnovi neustrezno pripravljen in neusklajen predlog zakona, kar je bilo razvidno tudi iz številnih pripomb strokovne in pa seveda druge zainteresirane javnosti. V fazi priprave dopolnjenega predloga zakona. na tem matičnem delovnem telesu Državnega zbora so bili spremenjeni skorajda vsi členi predloga zakona, pri čemer pa se ni v celoti upoštevalo obsežnih pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, predvsem glede neskladja posameznih predloženih rešitev z Ustavo Republike Slovenije in pripomb ter opozoril stroke. Državni svet pri tem ugotavlja, da zakon ne uvaja ukrepov, ki bi vodili do skrajšanja čakalnih dob, čemur pritrjuje tudi sam predlagatelj. Prav tako ne vodi do boljšega dostopa do zdravstvenih storitev ampak ravno nasprotno. Zelo občutljiv in kompleksen sistem uvaja obsežne spremembe in omejitve, ki bodo močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev ter sodelavcev in delovanje javnega zdravstvenega sistema, pri tem pa ne predvidi nobenih rešitev za težave, ki jih bodo povzročili sprejeti ukrepi, med drugim zmanjšanje števila obravnav pri koncesionarjih ali v čistem zasebnem delu izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki se jih bo težko nadomestilo v okviru javnih zdravstvenih zavodov. Negativne posledice pa bodo pri tem občutili zlasti pacienti. Kot opozarja Zakonodajno-pravna služba državnega zbora, so spremembe in dopolnitve obstoječe zakonodaje tako obsežne, da bi bilo namesto novele zakona treba sprejeti nov zakon, kar bi bilo nujno tudi s pravno sistemskega vidika zaradi dosedanjih večkratnih zakonskih posegov na področje zdravstvene dejavnosti z interventnimi zakoni. Sprejeti zakon posega v pravno varnost in nepredvidljivost še povečuje, hkrati pa ni skladen z načeli pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije. Državni svet ugotavlja, da zakon posega v ustavne pravice in svoboščine, kot so prepoved diskriminacije in enakosti pred zakonom, pravico do zasebne lastnine, svobodo dela ter svobodne gospodarske pobude kar, kot je že opozorjeno, lahko vodi do poslabšanja stanja v okviru javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji in posredno negativno vpliva na možnost uveljavljanja ustavne pravice do zdravstvenega varstva. Med drugim izpostavljamo 2. člen zakona, ki spreminja 3. člen veljavnega zakona in ki se nanaša na omejitve koncesionarjev glede uporabe presežkov prihodkov nad odhodki pridobljenimi iz koncesijske dejavnosti. Navedena odločba, po oceni Državnega sveta, predstavlja močan poseg v pravico do zasebne lastnine ter svobodne gospodarske pobude, pri čemer moramo opozoriti na odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2018, s katero je slednje razveljavilo drugo poved drugega odstavka 3. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, v kolikor ureja presežke prihodkov nad odhodki za izvajalce zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe, ki so gospodarske družbe in zasebni zdravniki. Na to sta pred odločanjem v Državnem zboru opozorila poslance vladajoče koalicije, tudi resorna zdravstvena ministrica in finančni minister. Parlamentarna večina pa je opozorila prezrla in v tem zakonu sprejela rešitve, ki jim nasprotujeta ministra aktualne vlade.

Državni svet prav tako ocenjuje, da je neprimerna ureditev iz 8. člena zakona, v skladu s katero se odvzema pristojnost lokalnim skupnostim za določitev javne mreže na primarni ravni, ki jo bodo na to primorane zagotavljati brez kakršnegakoli vpliva na njeno vsebino, kar je nedopustno.

Opozarjamo tudi na to, da se bo na podlagi sprejetega zakona lahko zgodil velik nesmisel, da se bodo zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih lahko odločali za odpoved delovnega razmerja, se zaposlovali pri koncesionarjih ali čistih zasebnih izvajalcih zdravstvenih dejavnosti in se nato z javnimi zdravstvenimi zavodi sklepali pogodbe o sodelovanju.

Državni svet meni, da bi morala biti zdravstvena reforma v prvi vrsti namenjena pacientom s ciljem zagotavljanja enako dostopnega in neprekinjenega zdravstvenega varstva na podlagi obstoječih virov, finančnih, prostorskih, kadrovskih. In dalje, sprejeti zakon in pristopi aktualne Vlade k reševanju nastale situacije v zdravstvu, ki temeljijo na konfrontaciji z zdravniki, pa so v škodo tako zdravstvenemu sistemu kot zdravstvenim delavcem kot tudi pacientom. Vodijo namreč v nižanje zaupanja ljudi v zdravstveni sistem in vse, ki v njem delujejo.

Upoštevajoč vse navedeno, Državni svet ocenjuje, da je sprejeti zakon v več segmentih ustavno pravno sporen in da lahko povzroči večjo škodo javnemu zdravstvenemu sistemu v Sloveniji in predvsem pacientom. Iz navedenih razlogov vas pozivamo, da ob današnjem ponovnem odločanju ob sprejemu zakona slednjega ne podprete. Hvala lepa.