Hvala lepa.

Najprej res na prvo vprašanje poslanki. Res je, kar precej gre v tehnične podrobnosti, mogoče bomo kaj še dodatno pojasnili. Pri digitalni preobrazbi in medijih, zdaj, Albanija je tu precej napredovala, zlasti v zvezi z digitalizacijo javnih storitev. Evropska unija pa državo poziva, naj svojo obstoječo zakonodajo uskladi s pravnim redom Evropske unije na področju elektronskih dokumentov, državnih podatkovnih zbirk, javnega posvetovanja in digitalne agende. Kar pa zadeva socialno politiko in zaposlovanje, je Albanija delno usklajena z evropskim stebrom socialnih pravic, je zavezana politiki, načelom EU, ki usmerjajo socialno politiko in politiko zaposlovanja Evropske unije, jo pa pozivamo, naj sprejme akcijski načrt za socialne pravice v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic na področju delovnega prava so delno usklajeni s pravnim redom Evropske unije. Tu jih pozivamo, naj zakonodajo še naprej usklajujejo, da bi zagotovili celovito uskladitev z evropskimi delovnimi standardi.

Je pa zanimivo, kar zadeva enakost spolov. Albanija je tu kar precej dobra, če rečem v zadnjem času. Ima močno število žensk na vseh položajih. Sem pogledala podatke, v parlamentu 37,5 odstotka, med ministricami 55 odstotkov in še nekaj več. Tudi vse te vodilne osebe, ki so v pogajalskih procesih, so ženske, tako da tu lahko rečemo, da se kar trudijo. Tako, da zagotovo se da pa stvari še izboljšati. Če je še kaj podrobnega, lahko pošljemo tudi pisno sporočilo. Ni potrebno.

Zdaj mogoče od Albanije, pa nasploh od širitve, lahko povem, da se s poslancem Toninom precej strinjam. Zdaj, vsi se zavedamo danes, da obstaja ta geostrateška nujnost, trenutek, ko je močno zavedanje, da je širitev prioriteta, ker Evropa močna, razširjena, enotna, bo tudi bistveno lažje odgovarjala na vse geostrateške izzive in Slovenija zagovarja tudi časovnico iz Bleda, leto 2030(?), da bi do takrat vsaj dve, tri države Zahodnega Balkana, ki so pripravljene na članstvo v Evropski uniji, res skušali pripeljati v Evropsko unijo. Albanija, Črna gora sta trenutno dve državi, ki sta dobro na tej poti. Razumem, da sta obe državi in tudi druge v regiji, marsikdaj utrujene, je pa zanimivo, da je v Albaniji več kot 80 ali okoli 80 odstotna podpora javnosti širitvenemu procesu praktično najvišja, zato je verjetno tudi oblastem nekje najlažje pospešeno delovati. Strinjam pa se v delu, da bo mogoče bistveno težje prepričati tudi države članice Evropske unije, ko bo prišlo do političnih odločitev na koncu teh pogajalskih procesov. Jaz mislim, da Slovenija tu v skupini prijateljev Zahodnega Balkana na moji ravni, verjetno tudi v Evropskem parlamentu, na vaši ravni res skuša dobivati podporo med državami članicami Evropske unije, tudi razumevanje, to bodo težke politične odločitve. Nazadnje, jaz pričakujem, da bodo tudi vezane na vprašanje širitve nekako od držav na vzhodno sosedstvo.

Tu se bojim, da ne bo prihajalo do nekega pogojevanja ali nepotrebnega trgovanja, ampak mi vztrajamo na kriteriju, da je treba pač izpolnjevati reforme, je pa ta naša pobuda, ki sem jo prej omenila, nemško slovenska, precej pomembna, ravno, da se ta dvostranski problem, nerešena vprašanja, nekako skuša oddvojiti od širitvenega procesa. Mi si želimo, da bi sama pogajanja lahko pospešili s to pobudo, da bi bil proces bolj učinkovitejši z uvedbo glasovanja s kvalificirano večino v posameznih korakih samega pogajalskega procesa.

Kot rečeno, 14 držav članic trenutno to pobudo podpira, ampak aktivno si prizadevamo za večjo podporo in tudi za uveljavitev, ker bi to nenazadnje precej pospešilo sam širitveni proces. Smo pa seveda naklonjeni tudi za iskanje vseh drugih rešitev, ki bi lahko pohitrila širitveni proces, tudi odprti za razmišljanja o enostavnejšem, bolj enostavnem širitvenem procesu, ta zmanjšanje potrebnih korakov na tej poti, v vseh teh razpravah, ko se tudi pogovarjamo o postopnem pristopanju ta, gradual širitveni proces, opazovalskem statusu vključenosti ministrov na različnih resorjih, ko pride do usklajenosti politike, tudi v razpravah v Evropski uniji, ne samo, ko gre za širitvena vprašanja, ampak o vseh aktualnih zadevah. Torej nek opazovalski status za vse, kjer bi jih lahko čim prej vključili, nenazadnje tudi skupni trg. Vse to so eni koraki, na katerih delamo, ki pa ne smejo biti alternativa samemu končnemu cilju, to je članstvu v Evropski uniji.

Tako da smo v tem kontekstu naklonjeni tudi razmisleku o razpravi o morebitnem odpiranju širitvene metodologije. To smo se pa nedolgo nazaj pogovarjali tudi s komisarko Kos, ki je bila dva tedna nazaj na obisku v Sloveniji, uradnem, tudi na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da bi pogledali oziroma ali je kakšna možnost spreminjati ali posodobiti širitveno metodologijo, da bi sam proces bil bolj hiter. Mogoče čisto na kratko komentar; Neodvisna agencija za korupcijo Spak v Albaniji deluje, kolikor deluje. Vem, da je bil tudi v tej luči aretiran župan Tirane. Ampak vse to ni, zdaj, tudi ne ta begunski center, ki pravzaprav z Italijo, Albanijo ta hip ne deluje, zaradi odločitve sodišča, ni del ta hip pogajalskih procesov, ampak je pa vedno tema razprav, tako da, obe vprašanji, hvala lepa.