Dober dan, lep pozdrav še enkrat vsem skupaj.

Širitev Evropske unije je po moji oceni najmočnejša stvar, ki jo Evropska unija ima v odnosu do sosedstva, zlasti do zahodnega Balkana. Vsi skupaj smo od te širitve, bolj bi rekel napovedane širitve, utrujeni, da tudi posamezni voditelji držav zahodnega Balkana, če želite, tudi iz Albanije, mislim, da je zlasti gospod Rama tukaj zelo ekspliciten in jasen v svojih izjavah, da so na nek način utrujeni od vsega tega procesa in dolgotrajnosti teh postopkov in da se včasih zdi, da so vsi ti vrhi, ki se dogajajo, več ali manj zgolj za potrebe posameznih slik, ne pa nekih resnih napredkov, da pač se težko dela širitev Evropske unije, če se sestajajo voditelji zahodnega Balkana skupaj s predstavniki Evropske unije, ni pa nobenega pravega napredka. Moram reči, da je seveda zdaj neka politična pripravljenost za širitev večja kot je bila v preteklosti, kar je dober znak. Se mi pa zdi ključno, da pa smo še vedno zelo daleč od neke resne širitve, ker potrebujemo sami pri sebi znotraj Evropske unije narediti še veliko korakov, da bomo na to širitev tudi pripravljeni. Bolj kot to, ali bodo posamezne države članice opravile svojo domačo nalogo, mene skrbijo obstoječe članice Evropske unije, ker za sprejetje v Evropsko unijo potrebuješ soglasje vseh držav in tukaj jaz vidim največjo oviro. Na to se še vrnem, ampak nazaj na Albanijo. Ta teden smo imeli v Evropskem parlamentu zanimivo diskusijo o stanju v Albaniji, zlasti v luči parlamentarnih volitev, ki jih imajo zdaj, mislim, da ravno na datum našega referenduma, to je 11. maja, imajo tudi v Albaniji precej vroče volitve. Ampak kakorkoli stvari obračat, se je do zdaj Albanija izkazala kot kredibilen partner zahodni Evropi, zahodnemu svetu, so resni partnerji, tako znotraj Evropske unije kot tudi znotraj Nata, kar je vsekakor spodbudno.

Je bilo pa na nek način presenečenje tega tedna to, da so ne politiki, poudarjam, ampak albanski analitiki. Javni komentatorji, prvič zelo jasno govorili o nekaterih problemih, o katerih se je zdaj zgolj šušljalo, zdaj se je pa tudi javno o teh stvareh začelo govoriti in bodo zagotovo svojevrsten problem, ne samo zdaj z Evropsko unijo, ampak tudi v prihodnosti, če se Albanija tega ne bo resno lotila. In sicer gre za organiziran kriminal. Za organiziran kriminal, ki resno najeda tudi njihovo gospodarstvo in posledica katere je izdatna gradnja zelo luksuznih nepremičnin, ki pa so v večji meri nezasedene iz znanih razlogov, ampak to je seveda domača naloga, ki jo bo morala opraviti Albanija v teh pristopnih pogajanjih in tudi na dolgi rok na nek način te stvari sanirati, da bo na nek način spoštovala tudi vse te vrednote, ki so značilne za Evropsko unijo, začenši z vladavino prava.

Vrnem se pa nazaj na stare članice oziroma nas, ki smo že v Evropski uniji, ko pravim, da me skrbi, kakšna bo situacija, zlasti ker je potrebno soglasje. Hvala bogu, zaenkrat ni nekih takih bilateralnih napetosti, ki bi ovirala to albansko pot proti Evropski uniji, take bilateralne napetosti imate s Severno Makedonijo, kjer je Bolgarija tista, ki zavira njihovo pot, že dolga leta, pred tem Grčija. Nenazadnje imate zdaj Ukrajino, kjer se problemi kažejo v Madžarski. Skratka, ves čas se bilateralna nesoglasja oziroma bilateralne razlike vnašajo v sama pristopna pogajanja. Tako da eden izmed stvari, ki bi jo morali tudi mi vsi skupaj zagovarjati, je, da bi zmanjšali število teh odločanj pri pristopnih pogajanjih. Ne iz sedanjih 350 da-jev, da bi soglašal na začetku, da se pogajanja začnejo in potem na koncu, ko so vsa pogajanja končana. Ali je to tisto, ustrezno, da nekdo pristopi v Evropsko unijo.

Hkrati želim samo še to reči, da bo velika stvar v starih članicah, da bomo prepričali našo javnost, da je koristno, da sprejmemo nove članice v Evropsko unijo. Mislim, da to kažejo ekonomski podatki. Zelo zanimivi izračuni so bili narejeni ob naši 20-letnici vstopa v Evropsko unijo, kjer se je izračunalo posamezne ekonomske koristi, ki jih imajo določene države članice in kljub temu, da je bil vtis, da so stare članice zgolj prispevale za naš napredek, za našo rast novih članic se je izkazalo, da so največ profitirale od desetih novih članic v Evropski uniji Nizozemska, ki je bila zelo kritična, Nemčija, Francija. Skratka največje, če hočete, stare članice Evropske unije, ki se jim je s širitvijo odprl in povečal tudi trg. Nenazadnje bi rekel tudi povečala se jim je možnost za pridobitev delovne sile, skratka imeli so, pod črto, več ekonomskih beneficij kot pa tiste članice, ki smo pristopile. In mislim, da je dolžnost nas politikov, da v teh pristopnih pogajanjih novih potencialnih članic, na te koristi opozarjamo in seveda to pot držav zahodnega, Zahodnega Balkana tudi vztrajno podpiramo.

V tem vmesnem obdobju pa tudi mi nekoliko prilagodimo sam sistem sprejemanja odločitev, zaradi tega, ker danes so stvari s 27 članicami zelo zapletene, ko jih bo enkrat 28, 29, 30 plus, bodo stvari samo še bolj komplicirane.