Predsedujoči, hvala za besedo. Zavedamo se pomembnosti sistema javnih uslužbencev v Republiki Sloveniji. Nenazadnje imamo v Sloveniji približno 190 tisoč javnih uslužbencev, to je skoraj ena četrtina vseh zaposlenih v državi, kar dela javno upravo največji servis državljank in državljanov v Sloveniji. Eden izmed razlogov sprememb je tudi uskladitev sistema javnih uslužbencev s spremembami plačnega sistema, kar pa je bil spet površinski, nepopoln ukrep, ki ni naslovil ključnih dilem v zvezi s prenovo plačnega sistema, kot nalaga načrt za okrevanje, in sicer odpravo plačnih nesorazmerij, variabilni del nagrad in pa spodbude za deficitarne poklice. Posodobitev zakona o javnih uslužbencih je potrebna predvsem zaradi prakse izvajanja dosedanje ureditve. Ki je pri svojem izvajanju pokazala potrebe po spremembah. Sicer sam predlog zakona izhaja iz predpostavke, da bodo določene vsebine urejene v kolektivnih pogodbah, zato je treba opozoriti, da je opredelitev pravic in obveznosti zakonska materija, kolektivna pogodba pa lahko te pravice ureja ugodneje, vendar v času krize je tovrstni sistem tudi težje spreminjati. Ena najpomembnejših novosti, ki jo prinaša predlog zakona, je vzpostavitev centra za kadre, ki bo izvajal javne natečaje za organe državne uprave in tudi za druge državne organe in uprave lokalnih skupnosti, če bodo to želeli. Ne pa za organe v sestavi oziroma organe, ki imajo drugačen način oziroma poseben zakon za imenovanje, tako, da bo generalni direktor policije še naprej lahko imenovan po postopku kot je bil Senad Jušić.

Predlog rešitve za ustanovitev enotne vstopne točke za zaposlitev v državni upravi, ki bo potekala preko centra za kadre ni napačna, če bo to pomenilo korak k bolj transparentnemu načinu zaposlovanja v državni upravi. Senca dvoma na to transparentnost pa pada zaradi sprejetja amandmaja koalicije na matičnem delovnem telesu, iz katerega izhaja, da merila za izbiro v drugem delu izbirnega postopka ne bodo vnaprej določena, kar pomeni, da se lahko organ prilagodi rezultatom izvedene presoje za točno določenega kandidata. v drugem krogu. Pohvalna odločitev, da se v organih državne uprave in lokalne samouprave ponovno uvede možnost kadrovskega štipendiranja, saj je to eden od načinov privabljanja kandidatov v javno upravo, posebej v deficitarnih segmentih. Dobrodošla rešitev, ki jo uvaja predlog zakona je tudi prenova kariernega sistema, saj pravna podlaga omogoča napotitev javnih uslužbencev na usposabljanja in izpopolnjevanje v smislu konstantne nadgradnje znanja.

Žal pa je poleg dobrih rešitev v predlogu zakona moč opaziti tudi nekatere sporne ureditve. Tu bi izpostavil predvsem ureditev za javne uslužbence na delovnih mestih v kabinetih, ki poleg odpravnine prejmejo tudi do deset plačnih razredov višjo osnovno plačo, kar je v neskladju z načelom enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba.

Kot rečeno, poslanci Stranke demokratov se zavedamo potrebe po nadaljnjem razvoju javnega uslužbenskega sistema. Predlog zakona, ki je pred nami ima določene pozitivne rešitve, ki so potrebne in jih tudi pozdravljamo, vendar pa predlog vsebuje tudi določbe, ki jih ne moremo podpreti, zato se pri glasovanju predlaga, zato bomo pri glasovanju o tem zakonu se vzdržali. Poslanci stranke demokrati stremimo k pripravi predloga, ki bo spodbujal strokovnost, / znak za konec razprave/ transparentnost postopkov in zavezanost javnih uslužbencev k zagotavljanju kvalitetnega, učinkovitega in predvsem pravočasnega servisa za državljanke in državljane Republike Slovenije.