Hvala za besedo.
Lep pozdrav vsem!
V Poslanski skupini SDS menimo, da gre pri spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo za tako pomemben zakon, da ni primerno, da ga Državni zbor obravnava po skrajšanem postopku. Zahtevamo ponovno odločanje o postopku na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika.
Pa pojdimo malo v zgodovino. Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka. Vlada Janeza Drnovška je aprila 2001 sprejela novelo zakona, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Na zakon je bil razpisan naknadni zakonodajni referendum, ki je potekal 17. junija 2001. Referendumsko vprašanje se je glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, sprejet v Državnem zboru dne 19. 4. 2001. Referenduma se je udeležilo 567 tisoč 878 volivcev, torej 35,66 odstotka. Oddanih je bilo 567 tisoč 784 glasovnic, od tega je bilo veljavnih 560 tisoč 655 glasovnic, 7 tisoč 129 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Za uveljavitev zakona se je opredelilo 26,38 odstotka, to je 149 tisoč 799 volivcev, proti pa 72,36 odstotka, to je 410 tisoč 856 volivcev. Predlog, ki ga bomo obravnavali je pripravljen predvsem zaradi uskladitve zakona z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 10. 2024. Ustavno sodišče v odločbi poudarja, da so z vidika dostopnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo ženske v istospolnih zvezah in samske ženske v bistvenem, v enakem položaju z ženskami v raznospolnih zvezah.
Zato je odločilo, da so določbe zakona, ki ženskam v lezbičnih parih in samskim ženskam ne omogoča dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo neskladne s pravico do nediskriminatorne obravnave pri uživanju človekove pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Ker menimo, da ne gre za manjše spremembe zakona, predlagamo, da se zakon obravnava po rednem postopku in se tako omogoči vsem zainteresiranim, da v času postopka posredujejo svoja mnenja in morebitne predloge, predvsem pa, da se glede na rezultate referenduma pred dvema desetletjema in voljo ljudi odpre javna razprava o omenjeni rešitvi, ki ji je nasprotovalo skoraj tri četrtine volivcev. Z zakonom namreč otroku, čigar pravice bi morale biti na prvem mestu, jemljete pravico do očeta, kar ima daljnosežne posledice ne samo na vrednostnem in čustvenem življenju otroka, pač pa tudi na zakonodajnem področju, ki jih zakon sploh ne obravnava, kot so ugotavljanje očetovstva, dolžnost preživljanja otroka. V Poslanski skupini SDS menimo, da bi se moral zakon obravnavati po rednem postopku oziroma se ne strinjamo s sprejeto odločitvijo Kolegija, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku.