Najlepša hvala, lepo pozdravljeni. Spoštovani predsedujoči, spoštovani člani Ustavne komisije.

Ja, moja nekako naloga je, da na kratko strnjeno povzamem ključne, bistvene sestavine projekta eZakonodaja. Kot rečeno, projekt eZakonodaja razrešuje, naslavlja vse te dileme, razmisleke, tegobe, ki jih je državni sekretar ravnokar predstavil, in pomeni v bistvu celovito digitalno preobrazbo, transformacijo normativne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Gre torej za ekosistem, ki vsem normodajalcem, torej ne samo izvršilni veji oblasti, omogoča varno okolje, digitalno okolje, znotraj katere se lahko vodi izmenjava podatkov, dokumentov, komunikacija v tistih fazah nastajanja predpisa ali drugega splošnega akta, ki se na koncu objavi v uradnem glasilu, glede seveda na pristojnosti v teh določenih fazah, ki pritičejo vsem sodelujočim oziroma normodajalcem v tem procesu. Vzpostavlja torej temeljna sidrišča življenjskega cikla vsakega predpisa. Torej od samega načrtovanja, planiranja, preko priprave, usklajevanja, sprejemanja, objavljanja, tudi, kar je bistvo današnje razprave in celo vrednotenja zakonodaje, ko je enkrat pri življenju. Torej prizadevanja za začetek tega projekta so stekla seveda že pred mnogo leti, ampak obrodila so sadove v letu 2020, ko je bil projekt prepoznan kot zelo pomemben, lahko rečem tudi strateško pomemben najprej na ravni koordinacije za pripravo izhodišč za pripravo načrta za okrevanje in odpornost, v nadaljevanju pa seveda tudi na ravni vlade in potem Evropske komisije, ki sta leta 2021 tudi potrdili njegovo vključitev v sam načrt za okrevanje in odpornost. Moram reči, da čeprav so se vsa ta, vse te priprave na izvedbo projekta začele v težkem, težavnem covidnem obdobju, pa smo vendarle predvsem z vidika informacijskih sistemov, vzpostavljanje informacijskih sistemov prišli v relativno kratkem času do točke, ko lahko rečemo, da je projekt v svoji sklepni fazi in bo ob izteku mehanizma načrta za okrevanje in odpornost, torej naslednje leto tudi dan na razpolago vsem normodajalcem v svojih bistvenih, torej elementarnih delih. Kot rečeno, e-zakonodaja je spletno večnamensko okolje, varno, tehnološko podprto, nameščeno na državni računalniški oblak in ponuja številne komponente, sisteme, module in storitve, ki podpirajo torej vse ključne faze zakonodajnega procesa. Naj omenim samo par teh, a ne, gre za modul recimo realnega planiranja, da lahko vsi vpleteni torej vemo, kakšna bo časovnica nekega predpisa od samega začetka pa do njegovega konca. Gre za modul, ki vsebuje poseben urejevalnik za pisanje predpisov. Tukaj smo sodelovali z univerzo v Bolonji. Uvajamo standard za predpise, ki je uveljavljen tudi v mnogih državah članicah Evropske unije in sama tudi Evropska unija ga uporablja. Zakaj govorimo o standardu? Standard namreč danes v podatkovnem svetu omogoča strojno berljivost, izmenjavo, obdelavo, ponovno uporabo vseh teh informacij. Govorimo o celoviti prenovitvi spletnega portala e-Demokracija, ki je namenjen ne samo komentarjem, dajanju komentarjev komentatorjem, torej javnosti. Izboljšujemo torej njihovo vključevanje v sam proces, po drugi strani pa seveda lajšamo tudi obravnavo teh komentarjev, ki bodo, ki se bodo stekali skozi ta prenovljen portal.

Z vidika današnje razprave je seveda pa ključno, da je ta sistem na voljo tudi nosilcem javnih pooblastil in pa predvsem tudi lokalnim skupnostim. Po vseh naših analizah, javnih posvetih z lokalnimi skupnostmi, po vseh dialogih, ki smo jih z njimi izvedli, je praktično neracionalno in pa tudi finančno bi bilo nevzdržno zahtevati od 212 občin, da bi vsaka zase in pa seveda na nekih enotnih temeljih, na skupnem imenovalcu vzpostavile tako zapleten, zahteven informacijski sistem, zato ga v bistvu dajemo na voljo vsem normodajalcem, torej tudi lokalnim skupnostim. Poseben in zelo pomemben segment je seveda tudi objavljanje, ki ga ta sistem podpira na enovit način. In da lahko vse te cilje nekako v celoti dosežemo v njegovi popolnosti je seveda ključno, da se vse te informacije stekajo skozi eno platformo, ki ji pač mi rečemo, je e-zakonodaja. Naše prepričanje po analizi tudi dokumentov in evropske listine za lokalno samoupravo tudi pač menimo, da s tem ne posegamo v avtonomijo lokalnih skupnosti, vsi mehanizmi in vsa prizadevanja in sistemi, ki so jih zlasti mestne občine že vzpostavile za namen izboljšanja dostopnosti lokalnih predpisov, ostanejo v veljavi. Sploh pa se tukaj ne pogovarjamo o nobenem poseganju v vsebinsko odločanje, ki jih pač posamezni normodajalci imajo. Država torej zgolj zagotavlja varno, robustno infrastrukturo, ki seveda ponuja objavljanje tudi na nekoliko drugačen način. Namreč naš standard, da je objava praviloma v enem dnevu, po principu en akt ena izdaje Uradnega lista, ki je uveljavljen že v številnih državah članicah Evropske unije. Oktobra leta 2023 ga je uvedla tudi sama Evropska unija. In vsi odzivi na takšen način objavljanja so samo pozitivni.

Sklepno bi samo še poudarila, da je ta optimizacija oziroma standardizacija korakov znotraj tega ekosistema pripomogla seveda tudi k temu oziroma je celo ključna, da si lahko seveda privoščimo, če tako rečem, brezplačnost za vse normodajalce, kar se mi zdi, da je zelo, zelo pomemben dejavnik pri odločanju o tem, kakšna bo vsebina, kakšna bo dolžina pravnega akta, kar pa seveda ne bi smelo biti merilo kakovosti predpisov in zakonodaje nasploh v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.