Spoštovani, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Pozdravljeni. Vlada Republike Slovenije je konec februarja letos 27., v ustavno revizijski postopek vložila besedilo Predloga ustavne spremembe 154. člena Ustave Republike Slovenije, seveda skupaj z Osnutkom ustavnega zakona. Predlagana sprememba 154. člena Ustave jasneje določa nabor pravnih aktov, ki morajo biti objavljeni v državnem Uradnem listu. Sprememba določa, da morajo biti v državnem Uradnem listu objavljeni vsi predpisi, vsi splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil ter drugi akti, katerih objavo v državnem Uradnem listu določa zakon. Z objavo v državnem Uradnem listu, tako postanejo ti akti navzven spoznavni in vsi pravni naslovniki se lahko seznanijo z njihovo vsebino. Ravno zato objava predstavlja pogoj za uveljavitev takšnih aktov. Da pa se lahko vsi pravni naslovniki učinkovito seznanijo z vsebino teh pravnih aktov, morajo biti ti objavljeni centralizirano oziroma naj povem preprosteje. Vsi pravni akti, objavljeni na sistemu vse na enem mestu. Torej, sprememba navedenega člena ustave prinaša centralizirano objavljanje predpisov, kar bo gotovo pripomoglo k večji preglednosti pravnih aktov, splošno povečalo pravno varnost v Republiki Sloveniji in dokončno digitaliziralo oziroma tudi naredilo pogoj za digitalizacijo normodajne dejavnosti.

Sprememba Ustave prinaša tudi obveznost objave vseh predpisov, torej tudi predpisov lokalnih skupnosti, v državnem Uradnem listu. Skladno s trenutno veljavno ureditvijo namreč občine svoje predpise na lokalni ravni objavijo ali v državnem Uradnem listu ali v nekem uradnem glasilu, ki ga lahko same določijo. Tipično gre v tem primeru za kako lokalno občinsko glasilo. V državnem Uradnem listu danes objavlja svoje predpise le slaba polovica vseh občin v Sloveniji, številni med njimi le občasno ali pa predpisov niti ne objavijo v celoti. Trenutno na nek način najbolj kritično področje so predpisi, ki vsebujejo prostorske podatke, tako imenovane geopodatke, po večini gre to za prostorske akte države, pa tudi občin.

In ker zaradi te nezmožnosti objavljanja kompleksnih vsebin, kot so recimo grafične vsebine tovrstnih aktov v uradnih glasilih je stanje takšno, da najpomembnejši deli predpisov sploh niso uradno objavljeni. V najboljšem primeru je objavljena kaka pregledna karta, shematski prikaz, ki pa da le osnovno informacijo o stanju v prostoru in nenazadnje tudi bodočih namenih normodajalca. Posledično se recimo številke zemljiških parcel prepisujejo v besedilne dele predpisov, zaradi česar postanejo ti dolgi in nepregledni. Kar pa seveda zelo otežuje interpretacijo, ki je tudi eden izmed vzrokov za dolgotrajnost postopka gradbenih in drugih posegov v prostor.

Kot že omenjeno, takšna razdrobljenost predpisov krši načelo pravne varnosti, saj se pravni naslovniki težko seznanijo z vsebino vseh predpisov. Občinski predpisi 212 slovenskih občin tako niso zbrani le na enem mestu, ampak razdrobljeni po številnih publikacijah in mnogi niti niso dostopni preko digitalnih orodij. Zato občani posamezne občine pogosto težko se celovito seznanijo s pravnimi pravili, ki urejajo vsakdanje življenje. Še večjo oviro seveda to povzroča občanom drugih občin. Recimo zelo težko se seznanijo že s tem, kateri predpisi jih zavezujejo pri tako vsakodnevnem preprostem dejanju, kot je parkiranje avtomobila na neki javni površini. Posledično, kot rečeno, takšna razdrobljenost zmanjšuje zaupanje tudi v pravni red na lokalni ravni in zato je potrebna ta centralizacija objavljanja pravnih aktov na tako državni kot lokalni ravni. Ta cilj pa seveda zasledujemo s predlagano spremembo 154. člena Ustave.

Naj dodam še to: uveljavitev take ustavne spremembe za lokalne skupnosti pomeni tudi zmanjšanje finančnih bremen občin, saj se vzporedno z ustavno spremembo predlaga tudi sprejetje novega sistemskega zakona v Uradnem listu in objavljanju uradnih publikacij Republike Slovenije. Skladno s tem zakonskim predlogom bo objavljanje v Uradnem listu postalo brezplačno tako za državne kot seveda tudi za občinske organe. Torej, do spremembe ustave bo brezplačna objava v Uradnem listu opcijska za občine, po sprejemu ustave pa bi bila obvezna in enovita.

Združenja občin, s katerim smo tudi seveda imeli že dialog, so na predlog spremembe 154. člena podala nekaj manjših pripomb. Na njih pa bi se rad odzval zelo na kratko v nadaljevanju. Prva je bila vezana na brezplačnost objave. Namreč, beseda brezplačno ne more biti ustavna materija, zato se seveda to v zakonu ureja in se s tem tudi zagotavlja izključno elektronsko obliko, ki pa bo brezplačna. Objavljanje gradiv bo po novem od sedanjega javnega gospodarskega podjetja Uradni list v delu, ki se nanaša na objavo predpisov, prevzela Služba vlade za zakonodajo. Naj dodam še še enkrat poudarim, da je brezplačnost izrecno že predvidena v predlogu zakona.

Druga taka, drug sklop pripomb pa je bil na domnevni poseg v avtonomijo občin. Zdaj, če stopimo nazaj v leto 1991, seveda pisci ustave tedaj niso mogli predvidevati mogoče predvsem dveh stvari - števila, velikega števila občin, ki bodo nastale in seveda nekaj digitalne informacijske revolucije. Namreč število občin je povzročilo posledično tudi zelo veliko število uradnih glasil za objavo teh občinskih predpisov, kar, kot že omenjeno, dela celoten sistem objave teh lokalnih glasil kar precej nepregleden. Dostop do teh glasil je pogosto omejen, pravna varnost občanov pa posledično šibka, namreč o veljavnih predpisih, ki vplivajo v posamezni občini, morajo biti obveščeni nenazadnje ne le občani, ampak tudi vsi drugi, ki tja pridejo na delo, študij, obisk ali pač po drugih opravkih, namreč tudi vse te osebe zavezujejo občinski predpisi te občine. Naj žal dodam še to, da je dostop do občinskih predpisov kdaj tudi resna težava tudi z vidika izvajanja nadzora skladnosti državnih organov, kajti v praksi je dostop do občinskih predpisov zaradi množice teh lokalnih objav otežen pogosto celo državnim uradnikom, torej ljudem, ki so gotovo vešči ravnanja s predpisi. Zato centralizirana objava vseh teh predpisov v enem enovitem državnem uradnem glasilu, poudarjam brezplačna, zagotavlja preglednost in dostopnost predpisov za pravne naslovnike. Skupnost občin Slovenije pa je predlagala, recimo, da bi bil Uradni list le ena od mest objave teh aktov, a naj ponovno poudarim, zaradi zagotavljanja pravne varnosti je nujno, da je uradna objava akta določena zgolj v enem uradnem glasilu. Zaradi napak ali namernih popravkov takih aktov so te objave lahko tudi razlikujejo. Naj dodam, da tudi to, da bodo občine lahko ohranile svoja informacijska orodja, s katerimi bodo olajšale iskanje splošnih aktov, s to spremembo Ustave nikakor ne bo okrnjeno, niti ta sprememba ne preprečuje občini, da objavi še vedno na lokalnem glasilu nek predpis, ki pa bo v tem primeru informativne narave.

Naj za zaključek povzamem. Predlagana sprememba 154. člena Ustave predstavlja pomemben korak k povečanju pravne varnosti, k preglednosti veljavnih predpisov in s tem dostopnosti pravnega reda za njegove naslovnike. Z enotno, centralizirano in elektronsko objavo vseh državnih in občinskih pravnih aktov v državnem Uradnem listu tako ne odgovarjamo zgolj na zahteve sodobne digitalne družbe, temveč hkrati uresničujemo tudi temeljno načelo pravne države. Torej pravo mora biti dostopno, jasno in predvidljivo za vse naslovnike in ravno s to ustavno spremembo gradimo bolj urejen, pregleden in digitalno povezan pravni red, ki bo v korist državi, lokalnim skupnostim, gospodarstvu in nenazadnje ter predvsem ljudem.

Ureditvi samega opisanega stanja pa je namenjen projekt eZakonodaja, ki ga vodi Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, zato sedaj predajam besedo vodji tega projekta gospe Anamariji Patriciji Masten, vodji Sektorja za evropske zadeve in informacijo, informatizacijo zakonodajnih postopkov. Hvala za pozornost.