Ja, jaz mislim, da sta res obe kolegici že vse povedali, tako da kaj bistvenega nimam več dodati. Pač stiske bolnikov so, ki smo jim takole priča. Na nas se obračajo sicer naši s področja limfomov in levkemij niti ne, Ampak glede na to, da smo zagovorniki bolnikov, da skupaj delujemo, se moramo pač tudi skupaj zavzeti za vse ostale bolnike, ki pa imajo s tem težave. In treba je imeti v mislih, da so to res ljudje v osebnih in zdravstvenih stiskah in da ni vseeno, ali je dvakrat na dan, cel dan na poti ali se mu lahko to omogoči v enem dnevu. In tako kot je že Tanja tudi rekla, a ne, apel naš bi bil v to smer, da se dejansko za takšne, ki potrebujejo obravnavo v enem dnevu, to jasno določi. Kdo so to, pod kakšnimi pogoji lahko pridejo, na koga naj se obrnejo. Da so te stvari jasne, da tudi mi kot zagovorniki bolnikov lahko, če se obrnejo na nas, jih usmerjamo, a ne, bodisi na koga naj se obrnejo za to enodnevno obravnavo ali pa da jih spodbujamo k dvodnevni, če vidimo, da je pač to mogoče. Ampak važno je ta komunikacija, da smo pravočasno vse obveščeni.