Hvala. Na Onkološkem inštitutu dejansko obravnavamo več kot 70 procentov vseh bolnikov z rakom in to število obravnav iz leta v leto narašča. Narašča zaradi naraščanja incidence, novih načinov zdravljenja, narašča tudi izrazito veliko število aplikacij, ki se je pa povečalo v zadnjem letu. Če smo imeli prej nekaj procenten, mogoče 30 procentov v nekaj letih, pa smo imeli v zadnjem letu število aplikacij, ki je z več kot 29000 naraslo na 36000. Predvsem na račun zadnje pol leta, kajti UKC Maribor je prenehal z obravnavo bolnikov z urološkimi raki, ukinil je konzilij in vse bolnike napotil na Onkološki inštitut in pa tudi z nekaterimi drugimi, zaradi česar seveda je število obravnav preseglo dosedanji način, ki tudi ni bil najboljši na samo obravnavo bolnikov na dolge čakalne dobe so nas opozarjala društva preko sveta pacientov, kar lahko najdemo v številnih zapisih. V letu 2022, 2023 in 2024, pa na to so opozarjale tudi nekatere pritožbe bolnikov iz prejšnjih let.

Po drugi strani smo zavezani varni in kakovostni obravnavi bolnikov v dnevni bolnišnici, pa tudi pri pripravi protitumorskih zdravil, ki jih izvajamo v centralni pripravi, ki bo prevzela vsa zdravila, ne zgolj samo nekatere pripravke. Ta priprava je za vsakega posebej bolnika, obsega aseptično rekonstrukcijo zdravil v strogo nadzorovanih pogojih, v zaščitnih komorah na robotih in pa tudi ročno v čistih pogojih, nudi zaščito pripravljavca, varuje okolico pred kontaminacije, je organizirana tudi z mikrobiološkega vidika, ima večjo sledljivost, stabilnost. s centralno pripravo uvajamo tudi pri vseh pripravkih dvojno kontrolo pripravljanja in seveda izrazit nadzor, kar je v skladu s priporočili, mednarodnimi smernicami in tudi akreditacijo, ki jo imamo. Lahko povem, da je teh pripravkov za krepko več kot 300 oseb dnevno. Če se primerjamo s kliničnim centrom, kjer se pripravlja recimo biološka zdravila tudi za dermatologijo ali pa v bistvu gastroenterologijo in tako. Celotni Klinični center ima teh pripravkov za manj kot sto oseb, v centralnih pripravah pa gre za različne stvari. Tam gredo dostikrat za ena zdravila, tukaj pa za številna zdravila, tudi do 12 različnih v eni taki aplikaciji. Bolnikov ne zavračamo, pač pa smo jih v skladu s tem racionalno uvrstili na posteljo v dnevni bolnišnici. Kajti prišli smo tudi do tega, da smo že pred uvedbo bolnike prenaročali na drug dan. V tem primeru so seveda bili prenaročeni bolniki z najdaljšimi terapijami in smo jih vsakodnevno prenaročali. Kar je pomenilo stanje v vrsti na to čakanje na pultu. In če seveda ni bilo mogoče tisti dan, so bili prenaročeni na drug dan. Najtežje in najdaljše terapije so imele do zdaj naročitve tudi že v prejšnjem letu. Gre za nekaj letno planiranje tega. Bi si želeli tudi izvedbo na drugačen način, ki pa žal ni bila mogoča, ker na voljo nimamo sistema badinga, ki bi direktno ob naročitvi terapije to omogočil. Seveda tudi upoštevamo bolnikov čas in pa sledimo tudi doktrini, ki jo imajo tuji centri in nenazadnje tudi Bolnišnica Golnik, ki je to uvedla že s prvim dnem, ko je šla na take obravnave sistemskega zdravljenja. Kaj smo poskusili za rešitev? Razumemo, da so določeni deli Slovenije še posebno obremenjeni. V pogovorih smo z bolnišnico Izola, smo se dogovorili, da bodo del obravnav za njihove bolnike prevzeli. Mislim, da zaključujemo pogovore in v najbolj optimističnem scenariju bo nekaj teh bolnikov lahko prejemalo terapije v bolnišnici Izola že v maju letošnjega leta. Želeli bi si, da bi Maribor dejansko obravnaval vse bolnike z njihove regije in iz prekmurske regije; na to žal nimamo vpliva, oni nas enostransko obveščajo s svojimi dopisi in tudi sestanek, katerega smo organizirali, dejansko sklepi s strani Maribora niso bili realizirani. Naredili bomo navodila za osebne zdravnike. In težko komentiram, kako bo to izvedljivo. Morda, ne vem, bi s pomočjo tudi DPOR ali kakorkoli zaprosili tudi še eno regijo, to je bolnica Slovenj Gradec, kajti vemo, Koroška je težko dostopna.