Predsedujoči, hvala za besedo. Mi socialisti zahtevamo referendum o nabavah orožja. Predsednik, tukaj je sklep, sem ga pripravil za današnjo sejo. Po koncu razprave vam ga prinesem in pričakujem, da ga uvrstite na glasovanje, kot to veleva tudi Poslovnik.

Obstajajo trije vsebinski razlogi, zakaj mi socialisti zahtevamo, da se o nabavah orožja izreče ljudstvo. Prvi je dejstvo, da nismo vojaško ogroženi. Če kaj, Slovenija kot članica nato pakta sodeluje v ogrožanju drugih. Združene države že od Obame naprej obkoljujejo zavestno in namerno Ljudsko republiko Kitajsko z militarizacijo Pacifika, ali če želite, če vzamemo samo zahodne države, pardon, samo evropske države imajo te evropske države za nekajkrat večji vojni proračun od Ruske federacije, ki je veliki Buga Boga človek, ki naj bi nas vojaško tako zelo ogrožal, da moramo zrezati naše bolnišnice, da moramo zrezati naše šole, našo infrastrukturo in svoje omejene evre premakniti v orožje. Niso Irak, Libija, Sirija, Afganistan napadle evropskih držav. Evropske države pod patronatom Združenih držav Amerike so dobesedno uničile celo regijo Bližnjega vzhoda. Kdo torej koga vojaško ogroža? Zahod v okviru Nato pakta je tisti, ki ogroža preostale države križemkražem celega planeta. To počnemo za dobičke vojaško industrijskih kompleksov na škodo blaginje doma, kar je drugi razlog, zakaj se moramo odreči orožarskim nabavam oziroma zakaj je potrebno o tem povprašati ljudstvo. Srečanja generalov Nato pakta ne izgledajo dosti drugače kakor srečanja trgovskih potnikov, samo da imajo ti trgovski potniki oblečene uniforme in da gre pod črto za vojno dobičkarstvo tujih vojaško industrijskih kompleksov. In posledice se krepko odražajo tudi pri nas. V Sloveniji 700 milijonov evrov dajemo za patrie, kupujemo orožje, rakete, ki financirajo izraelski genocid nad palestinskim ljudstvom. Na drugi strani, kaj gledamo zadnjih nekaj let, pa kaj smo v resnici tudi gledali že prej. Ja, za delavce na minimalni plači ni denarja. Minimalna plača se je uskladila manj, kakor bi se mogla. Ljudi, ki delajo, pa od svojega dela ne morejo preživeti, je veliko več, kakor jih je bilo zaradi politične odločitve. Negovalni kader beži iz domov starejših občanov, bežijo medicinske sestre. Zakaj? Ker so njihovi delovni pogoji obupno slabi. Enako slabe so pa tudi njihove plače in njihov položaj se ne izboljša, ker ni denarja. Ali čisto ta zadnja kocka v mozaiku šparanja na ljudeh, ker ni denarja, pokojninska reforma. Ljudem se podaljšuje, koliko cajta naj delajo, reže se jim. Kakšno pokojnino lahko pričakujejo, ko odidejo v penzijo, ker ni denarja niti za upokojence? Imamo pa rekordne zneske, ki naj bi se še povečali za investicijo v tuje vojaškoindustrijske komplekse in nakupe orožja, ki ga sploh ne potrebujemo.

In tretji razlog? Vse to se dogaja v kontekstu nove hladne vojne, ki jo je sprožil Zahod, v trenutku, ko zelo otipljivi postajajo rezultati globalnega neukrepanja proti podnebnemu zlomu, podnebnemu zlomu, ki nas kot človeštvo, kot planet eksistenčno ogroža. In ki terja resen, solidaren, povezan odziv celotnega sveta. Odziv, ki ga ni in ki ga ne more biti, če se gledamo čez puškine cevi, medtem ko se velike države na svetu, na čelu z zahodnimi državami, pulijo za nadoblast, in svoja omejena sredstva investirajo v dobičke vojaškoindustrijskih kompleksov namesto v blaginjo, v odpornost proti podnebnemu zlomu oziroma za preprečevanje podnebnega zloma kot takega. Pa gre za največjo eksistenčno krizo celega človeštva.

Sklep, ki smo ga za referendum, ki smo ga socialisti predlagali je enak kot original, ki je bil predviden za to sejo, ki je bil dober, je bil pa potem žal oportunistično, da ne rečem strahopetno, umaknjen. In mislimo dejansko resno z zahtevo za mir in blaginjo. Naj ljudstvo odloči, gremo na referendum. Še za čisto zaključek, čisto za zaključek, ker sem slišal več besed podpore o široki javni razpravi, na katero naj krenemo, da se pomenimo o tem, kaj bomo kupovali, kam bomo usmerjali naš denar, ali bo to eno orožje ali bo drugo orožje. Gospe in gospodje skoraj pol leta, ali pa že pol leta je minilo. Odkar sem skupaj z nekaterimi iz vrst mirovnega gibanja v državni zbor vložil sklepe proti nabavam orožja in proti sodelovanju Slovenije v vojni v Ukrajini. Katerakoli poslanska skupina, če odmislimo že samo dejstvo, da bi mi tudi kot individualnemu poslancu morali sprejeti v obravnavo te sklepe, bi jih lahko korektno, demokratično v obravnavo predlagala katerakoli poslanska skupina. In mi bi to široko javno razpravo lahko imeli že pol leta, kot jo bi morali imeti. Pa vas ni bilo nikjer oziroma še več, skupaj s predsednico Državnega zbora ste zablokirali obravnavo teh poročil, zablokirali ste kakršnokoli demokratično razpravo v Državnem zboru. In mi je žal, da je do tega prišlo. Ne pa da se zdaj, ko je bil izvoljen, izvoljen Trump, sprašujemo, kaj in kako naj ukrepamo, da vrh slovenske države in vrh Evropske unije teka okrog kot kura brez glave, ne najde odziva in edini odgovor, ki ga sprovede, je militarizacija, še več militarizacije. dajmo uporabiti naše evre za vojne fabrike. Škoda. Hvala.