Spoštovana oba predsednika, predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi prisotni!

Naj začnem s splošno opombo, ampak hkrati tudi zelo pomembno pripombo. Temeljna naloga te države in zunanje politike je zagotavljanje lastne varnosti in obrambe, odpornosti, varnosti državljank in državljanov, njihove blaginje in gospodarskega razvoja. Slovenija je od osamosvojitve uživala varno in stabilno okolje, kar ji je omogočilo gospodarski razvoj in blaginjo tudi zaradi članstva v evroatlantskih povezavah. Nedavno sprejeta nova zunanjepolitična strategija odraža spremembe v mednarodno politično varnostnem okolju. Med temeljna načela uvršča varnost in opredeljuje vlogo Slovenije na mednarodnem področju, tudi z evroatlantsko dimenzijo s posebnim poudarkom na delovanju države v Natu in v okviru evroatlantske varnosti. Lani marca smo obeležili 20. obletnico članstva Slovenije v Natu in Evropski uniji. Pri tem smo se spomnili na okoliščine in razloge, ki so oblikovali politično soglasje, da je temeljni okvir zagotavljanja nacionalne varnosti članstvo v Zvezi Nato. Politično soglasje, da je članstvo Slovenije v Natu ustrezen način zagotavljanja nacionalne varnosti, je bilo potrjeno v državnem zboru Republike Slovenije pred več kot 30 leti. Za članstvo v Natu smo se z veliko večino odločili na referendumu leta 2003.

Ruska agresija na Ukrajino, ki traja že tri leta, spopadi na Bližnjem vzhodu, s potencialom razrešitve, razširitve na celotno regijo, največje število konfliktov v svetu po koncu druge svetovne vojne, transnacionalne grožnje, dnevni kibernetski napadi in hibridne grožnje, dezinformacije, erozija multilateralizma in na pravilih temelječega reda so grožnja varnosti Slovenije ter evropski in evroatlantski varnosti. V medsebojno povezanem in soodvisnem svetu si nobena država varnosti ne more zagotavljati sama. Nastanek in obstoj tako Nata kot tudi Evropske unije sta izraz razumevanja, da smo varnejši skupaj z zaveznicami in partnerkami, s katerimi delimo iste vrednote. Te vrednote pa so demokracija, vladavina prava, in človekove pravice. Stališče Slovenije od začetka je, da pristop k evroatlantskim integracijam krepi stabilnost, varnost, sodelovanje in razvoj. Vključitev Finske in Švedske v NATO, nepredstavljiva pred rusko agresijo na Ukrajino, potrjuje, da mir in varnost nista samoumevna in da države vidijo članstvo v zavezništvu kot garancijo za svojo lastno varnost. NATO projicira stabilnost tudi navzven. Z operacijo v podporo miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu ostaja pomemben dejavnik za stabilnost celotne regije in s tem tudi za neposredne interese Slovenije. Kot člani teh povezav uživamo kolektivno varnost, obrambo in odpornost, to tudi pomeni, da prispevamo in da moramo prispevati h kolektivni varnosti, obrambi in odpornosti z izpolnjevanjem sprejetih zavez. Te zaveze niso nič novega, z njihovim izpolnjevanjem zaostajamo že vrsto let. Prav tako potreba po krepitvi evropske obrambe in varnosti ni nekaj novega. Pogajanja o novih zavezah se šele začenjajo, dejstvo pa je, da smo na vrhu Nata v Vilni pred tremi leti že potrdili zavezo, da moramo namenjati za obrambo vsaj 2 odstotka BDP-ja - večina zaveznic to že dosega. Izpolnjevanje zavez, ki smo jih sprejeli in h katerim smo se zavezali, vpliva tudi na verodostojnost naše zunanje politike.

Naj zaključim z v začetku omenjeno novo zunanjepolitično strategijo. Strategija omenja, da bo Slovenija posebno pozornost namenjala novim gospodarskim področjem in priložnostim kot so nove in napredne tehnologije, kibernetska varnost, vesoljske tehnologije in obrambna industrija. NATO združuje najbolj razvite države in je tudi platforma za posvetovanje med zaveznicami na področju razvoja in uporabe novih tehnologij na prej omenjenih področjih. Članstvo v Natu tako omogoča lažje sodelovanje in vključevanje slovenskih podjetij in raziskovalcev v te procese tudi na področju razvoja tehnologij za dvojno rabo, kar prispeva h krepitvi nacionalne odpornosti. Hvala za pozornost.