Pozdravljeni.

Ko sem podrobno prebrala pismo spoštovanega poslanca gospoda Zize, s katerim sva se slabo uro 17. marca, torej dobrih 14 dni pred nastankom njegovega dopisa, v prostorih RTV Slovenija pogovarjala o stanju tako v Regionalnem centru Koper Capodistria kot na RTV Slovenija, sem bila milo rečeno začudena, saj sva se namreč razšla v dialogu in željo ter dogovoru, kako bomo na RTV po eni strani delovali v smeri iskanja rešitev finančnega stanja, na drugi strani v skupnosti pa v smeri, da bi vsebine, ki jih producirajo v manjšinskem delu regionalnega centra, bolje odražale življenje italijanske manjšine v Sloveniji. Prvi stavek, ki ga je zapisal poslanec Ziza, namreč da se program v italijanskem jeziku srečuje s težkim stanjem glede poslovanja, realizacije programov in produkcije velja predvsem za RTV Slovenija v celoti in mnogo manj za manjšinske programe. Naslednji stavek, da je z nastopom nove uprave nastopil trend omejevanja programov v italijanskem jeziku, bolj velja za večinske programe kot za manjšinske, saj manjšinskih programov nismo omejili. Drži. Predlagali smo, da iz PPN izločimo programske vsebine, namenjene italijanski narodnostni skupnosti na Hrvaškem. Pri pripravi PPN smo se namreč dolžni ravnati po Zakonu o RTV Slovenija, slednja pa zagotavlja uresničevanje ustavnih pravic avtohtone manjšine. V Sloveniji o tem, da naj bi slovenski plačniki RTV prispevka financirali programe v italijanski manjšini na Hrvaškem in za Hrvaško, zakon ne govori, zato smo iz predloga PPN vse to izločili. Naša naloga namreč je, da skrbimo za zakonitost delovanja tega zavoda, predvsem pa, da se vedemo gospodarno, posebej ko se znajdemo v tako težki situaciji, v kakršni smo. Z vidika plačnikov RTV prispevka je nerazumljivo, zakaj obveznost, ki bi jo morala plačevati hrvaška država, delno pada na pleča slovenskega plačnika RTV prispevka. Naj samo omenim, da ima Hrvaška radiotelevizija za vseh 22 manjšin, ki so na Hrvaškem, v svojem tv programu samo eno oddajo, in sicer Malinski mozaik. Ni čudno, da smo lani za to soočenje kandidatov za volitve poslanca italijanske skupnosti v hrvaški sabor imeli na TV Koper - Capodistria. Glede števila zaposlenih, najprej, zakaj so v tekstu za primerjavo, primerjavo vzete številke iz leta 2008 in 2018? Med leti 2016 in 2 18 je rtv Slovenija morala zaposliti vse honorarne sodelavce z elementi delovnega razmerja - bilo jih je nekaj več kot 300 -, zato je ravno v letu 2018 bilo povečanje števila zaposlenih na nivoju zavoda najvišje. Manjšinski programi so vedno sproti zaposlovali, medtem ko je bilo v večinskem več honorarnih sodelavcev in manj zaposlitev. Ob tem velja tudi omeniti, da je zavod v zadnjih desetih letih začel intenzivno delati na področju digitala, kar pomeni popolnoma novo dejavnost, in to skupaj s tehničnim razvojem. Kakšni so torej pravi podatki o številu zaposlenih? Med leti 2008 in 2018 se je na nivoju RTV Slovenija število zaposlenih povišalo za 65 oseb, torej za 8,2 odstotka; med leti 2008 in včerajšnjim dnem pa za 35 oseb - to pomeni za 1,7 odstotka. Kar pomeni, da na nivoju zavoda drastično zmanjšujemo število zaposlenih ter se približujemo številu zaposlenih iz leta 2008, kljub dodatni dejavnosti. Digitala med leti 2008 in 2025 se je število zaposlenih v italijanskem programu znižalo za sedem oseb, torej za 8,2 odstotka, medtem ko se je število vseh zaposlenih v regionalnem centru znižalo za 23 oseb, kar znaša 8,7 odstotka. V slovenskem programu regionalnega centra s produkcijo v red za 16 odstotkov je torej za 8,8 odstotkov. Torej, številke v dopisu ne držijo. Od leta 2019, torej od podpisa pogodbe, se je število zaposlenih v italijanskih manjšinskih programih - podatek je 7. 4., torej pred dvema dnevoma - zvišalo za eno osebo, torej za 1,3 odstotka. Obtožbi, da je prvič, sedanja uprava zamajala to, kar je bilo v zadnjih šestih letih doseženo z Vlado Republike Slovenije in drugič, da se sedanja uprava nagiba h kršenju pravic avtohtonih narodnih skupnosti sta neresnični in zavajajoči. To, da nasprotujemo novim zaposlitvam, drži. Drži, predvsem za RTV Slovenija v celoti, saj smo glede na finančno situacijo, v kateri smo se znašli ob povišanju plač lani in letos, to primorani storiti. Obenem nam je bilo obljubljeno podobno sofinanciranje manjšin kot lani, pa tega sofinanciranja še nismo prejeli, zato smo se odločili ter zaustavili večino ne nujnih zaposlitev. Predvsem na RTV Slovenija ob tem, da imajo trenutno kolegi v italijanskem programu enako število kadrov kot v preteklih letih v ostalih delih RTV Slovenija pa smo za zaposlovanje zaustavili. Predlagam, da si ogledamo tudi naslednjo obtožbo. Doslej se še namreč ni zgodilo, da bi pogodbe, ki so bile sklenjene na podlagi sofinanciranja kadrov iz pogodb za določen čas do leta 2026, torej še za celi dve leti, prevedli v pogodbe za nedoločen čas. Prejšnja uprava je iz točno določenega razloga pripravila pogodbe za določen, ne pa za nedoločen čas in ne poznam prakse, da bi kar brez poslovnega razloga spreminjali pogodbe iz določenega v nedoločen čas. Pavšalno pisanje o tem, da se konkretno zmanjšuje financiranje, ki je namenjeno za lastno produkcijo programov v italijanskem jeziku ne drži. To, da je bilo v zadnjih mesecih zaradi zmanjšanega financiranja skrčeno že nekaj programov, ne drži, drži pa, da je organizacija dela v Regionalnem centru Koper Capodistria pomanjkljiva. Pripravili smo razpis za vodjo centra in upamo, da bomo našli osebo, ki bo stanje uredila. Zgroženi smo tudi ob navedbi, da uprava onemogoča in celo prepoveduje financiranje ekipe za izvajanje RTV programa na področju hrvaške Istre. Zahtevamo, da avtor pisanja natančno navede, kdaj natančno je uprava onemogočila in prepovedala financiranje ekipe za izvajanje kateregakoli programa. Vodja Regionalnega centra Koper Capodistra ima popolnoma vsa pooblastila za angažiranje ekip, angažiranje sodelavcev v skladu s finančnim načrtom. Uprava se v delo vodja regionalnega centra ne vtika do trenutka, ko so presežena načrtovana sredstva. Glede sredstev pa od leta 2018 do leta 2024 so se odhodki za italijansko narodno skupnost 7 milijonov 387 tisoč 480 povišali na 10 milijonov 302 tisoč 562, torej za slabe tri milijone evrov rtv Slovenija iz svojega proračuna za vse manjšine skupaj nameni 10 odstotkov celotnega proračuna kar je enako strošku informativnega programa tv Slovenija.

Strošek programa za italijansko manjšino je na primer višji od proračuna za Razvedrilni program TV Slovenija in enak proračunu Vala 202 in programa Ars na Radiu Slovenija. Skupaj. Ob zaključku pisma, ko poslanec Ziza pišete o tem, da je komunikacija in način sodelovanja z upravo zelo težavno in neplodno, bi ponovno prosili za dokaze, kdaj se nismo odzvali na kakršnokoli pobudo in zahtevo, kdaj smo zavrnili sodelovanje. Mimogrede, v začetku marca sem obiskala vodstvo skupnosti na sedežu, bila v regionalnem centru Koper Capodistria ter se ob rednem stiku z vede vodja regionalnega centra. Ki je reden član vsakotedenskega kolegija in neposredno prejema vse informacije. Žaljive obtožbe, ki ste jih spoštovani, ki ste tukaj lahko prebrali, so neresnične. Še več, lani je uprava ponovno dovolila, da se RTV Slovenija včlani v Kopam, Sredozemsko združenje javnih servisov s sedežem v Rimu. Včlanitev so si želeli kolegi iz italijanskega programa. Od lani dalje se pogovarjamo z RAJ glede pridobitve italijanskih programov za TV Koper Capodistria. Ker sem s kolegi z raje v odličnih odnosih, zato ker tesno sodelujemo na vseh področjih, smo prejšnji petek uspeli rešiti neljubo zagato glede izmenjave programov in težav, ki so bile nevede povzročene RAI Trst, ter posledično tudi programov za slovensko manjšino v Italiji. Za zagato nismo iskali krivca, ampak smo jo z veliko dobre volje in na podlagi odličnih odnosov z RAI tudi rešili. Predlagala bi, da ta komisija naredi pregled, primerjavo manjšinskih programov v sosednjih državah, pregleda količino programov, število ustvarjalcev in predvsem vsebino programov, kajti menim, da bi se morali ukvarjati predvsem z vsebino. So oddaje o modi, zeliščih, londonski glasbi tiste vsebine, ki govorijo o manjšini za manjšino? O tem, dragi poslanci in gostje, bi bilo treba govoriti, pa tudi o tem, ali je v 21. stoletju medijska getoizacija manjšin smiselna ali pa je bolj smiselno delovati inkluzivno. Naj kot primer navedem ne narodnostne, ampak manjšino, ki je ena od bolj številnih v Sloveniji, in sicer invalide. Ko sem na mesto direktorice Televizije Slovenija leta 2019 Komisiji za invalidske vsebine na RTV Slovenija namesto še ene posebne oddaje za invalide predlagala, da bi vsebine, ki govorijo o invalidih in njihovih težavah, začela sistematsko vključevati v programe RTV Slovenija, je bilo veliko odpora, k sreči pa ne toliko, da s tem ne bi začeli. V zadnjih letih so vsebine o invalidih postale del našega programa. Ustvarjalci jih sploh ne jemljejo kot manjšinske, ampak jih jemljejo kot del problematike, ki jo je treba obravnavati. Vključevanje je tudi v razvitih deželah EU in članicah, kot je EBU, del medijske politike. Seveda ob odlični, predvsem pa več platformni produkciji o manjšini za manjšino s strani manjšinskih novinarjev in ustvarjalcev. Če bi želeli, da vam kolegi iz ILE, finske radiotelevizije, ki ima odličen program za sicer po velikosti neprimerljivo švedsko manjšino na Finskem, predstavijo svoje delo in to, kako vsebino v manjšini vključujejo v večinske programe, vas bom z veseljem povezala z njimi.

Za konec bi rada dodala le to, predvsem spoštovani poslanec Ziza, da želim s tem izvajanjem zaključiti neutemeljen način obtoževanja in sklicevanja nujnih sej komisij Državnega zbora. Menim, da je temo financiranja manjšinskih programov treba obravnavati občutljivo in v kontekstu primerjalnih podatkov tako finančnih, vsebinskih kot kadrovskih, predvsem pa v okviru finančne, kadrovske in vsebinske slike javnega servisa RTV Slovenija plačnikom rtv Slovenija, plačnikov prispevka za rtv Slovenija in našim uporabnikom to zagotovo dolgujemo. Najlepša hvala.