Hvala lepa za besedo.

V Levici smo predlog vlade za spremembo Ustave skrbno preučili. Zavedamo se, da Ustavno sodišče dela pod velikim pritiskom in da je število zadev, ki jih obravnava, v porastu. A namesto da bi ta predlog reševal težave z zaostanki, jih po našem mnenju v resnici poglablja, saj slabša dostop do pravnega varstva in slabi položaj ljudi, ki želijo zaščititi svoje pravice. Predlog uvaja tri ključne spremembe: Ustavno sodišče bi lahko preneslo nekatere naloge na druga sodišča, sodnice in sodniki Ustavnega sodišča bi po novem lahko sami izbirali, katere pritožbe bodo obravnavali in katere zavrnili že na začetku. In kar se zdi najbolj problematično, omejili bi krog tistih, ki sploh smejo sprožiti presojo ustavnosti zakonov in drugih aktov.

Naj se najprej dotaknem zadnje točke, to je omejitev kroga predlagateljev. Po trenutno veljavni zakonski ureditvi se nabor upravičencev s predlogom spremembe 162. člena Ustave oža na način, da med predlagatelji ni več Državnega zbora, Banke Slovenije in reprezentativnega združenja samoupravnih lokalnih skupnosti, obenem pa nejasno določa, kateri organ lokalne samouprave ima pravico predlagati ustavno presojo. Predlog namreč določa, da predlog pred Ustavnim sodiščem lahko poda samoupravna lokalna skupnost. Veljavni zakon pa določneje predvideva, da ima to pristojnost predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, torej občinski sveti. V Levici tak predlog ocenjujemo kot nedemokratično omejitev predlagalne pravice in uvajanje precejšnje nejasnosti v primeru, ko bo nastopila okoliščina, ko bo pri samoupravnih lokalnih skupnostih nastopila potreba po presoji posega v njihov ustavni položaj ali v njihove ustavne pravice. Ti mehanizmi so ključni korektiv znotraj parlamentarne demokracije, saj omogočajo, da na eni strani Državni zbor preveri skladno z ustavnimi določbami, torej, da opozarja na morebitne kršitve človekovih pravic, socialnih pravic. Okoljskih standardov in s tem izvaja nadzorno funkcijo nad izvršilno vejo oblasti, obenem pa odpravlja navidezno odvisnost od politične volje večine ali zunanjih institucij.

Druga kritična točka je uveljavitev načela proste izbire ustavnih pritožb in pobud, po katerem Ustavno sodišče samo odloča, katere zadeve bo sprejelo v obravnavo. Tak sistem naj bi zagotavljal večjo učinkovitost, a v praksi pomeni, da bo dostop posameznikov do Ustavnega sodišča dodatno omejen. V imenu učinkovitosti in fokusiranja na ključna ustavno pravna vprašanja lahko hitro zdrsnemo v stanje, ko bo pravica do ustavne pritožbe postala stvar sreče ali subjektivne presoje aktualne sestave sodišča. Tudi če predpostavimo, da bodo merila za izbiro vsebinsko dopolnjena z ustaljeno sodno prakso, ostaja ključno vprašanje, kdo bo odločal, kaj je pomembno vprašanje in komu bo priznana pravica do odgovora na to vprašanje? Če želimo, da Ustavno sodišče ostane resničen varuh pravic in temeljnih svoboščin, potem moramo v ospredje postaviti dostopnost, pravičnost in univerzalnost pravnega varstva, ne pa njegovo selektivno filtriranje. Nenazadnje želimo v Levici opozoriti tudi na sistemsko razgradnjo ustavnega varstva s prenosom pristojnosti na druga sodišča, predvsem upravno sodstvo. Res je, da nekateri akti ne predstavljajo ključnih ustavnopravnih dilem, vendar to ne pomeni, da lahko odpovemo ustavno sodni nadzor nad njimi. Lokalni prostorski akti na primer pogosto posegajo v pravico do zdravega življenjskega okolja, v socialne pravice, in to so nedvomno področja, ki zahtevajo najvišjo ustavno sodno presojo. Zavedamo se potrebe po reformi delovanja Ustavnega sodišča, a opozarjamo, da predlagana ustavna sprememba ne rešuje problema neučinkovitosti, temveč ga zamegli s formalnimi omejitvami dostopa. Namesto tega bi morali razmišljati o dodatni krepitvi kadrovskih in materialnih pogojev za delo Ustavnega sodišča, izboljšanju zakonodajne kakovosti, da bi do ustavnih sporov sploh prihajalo manj pogosto, o krepitvi ustavnosodne vloge tudi na drugih ravneh sodnega sistema, a brez oslabitve centralnega varuha Ustave, zato predloga v tej obliki ne moremo podpreti. Pristojnosti Ustavnega sodišča morajo biti zasnovane tako, da ščitijo ljudi pred arbitrarnostjo oblasti, ne pa da ščitijo oblast pred ljudmi. Hvala lepa.